Amarand in Rea, Leni in Ziggy

Tale lepotec bi moral biti Asante (da bi pasal k Armandu ) in ostati...namesto nesojene Matejke Lih navadili se ga boste vsi, pa bo šel ne ne, ne verjamem

Saj veš, da je Matejka nenadomestljiva . Ne bom zarekala nobenega kruha, da se mi ne bo treba kdaj v jezik grist, a zaenkrat si vsi želimo, da bi "mali" Ginseng našel popoln dom nekje drugje.

ja, Matejči je res ena in edina sam tale vaš mišek je pa tudi zelo fletkan...kakorkoli, mu privoščim najboljši možen dom, tako kot vsem pa če bo to pri vas ali ne
Zdi se mi pa, da zeloooo paše k vam (Tiger Family)...le nohtke bo treba prebarvat za razpoznavnost Luštni ste

Mi gremo spat - nočka od Ree

in Amaranda.

Pa kaj lepega sanjajta!

nočko, srčka

Tako, pa sta zopet dvojec brez krmarja. Da napišem še kaj o njunem doživljanju zadnjih 14-ih dni. Že nekaj mesecev sem navijala za to, da bi kakšnega mucka vzeli v začasno skrbništvo. Poleg tega, da jih je toliko, da stalna začasna skrbništva pokajo po šivih, se mi je zdelo, da bi igriv mlad muc uravnotežil Amarandov in Rein odnos. Ta je sicer krasen, a včasih se Amarand odloči, da bi se igral, Rei pa ni do tega in potem jo preganja, dokler ne pride do pihanja. Logično se mi je torej zdelo, da bi igriv muc zaposlil Amaranda - ki bi se imel s kom lovit - in razbremenil Reo, ki bi imela svoj mir. Volk sit, koza cela, kajne? Ja, če mi ne bi tale kozica in kozel pokazala oslov . Ko nas je po sili razmer res doletel začasnik, sta prve dni sicer z zanimanjem postopala pred kopalnico, tudi, ko je Ginseng zapustil karanteno, sta ga radovedno ovohavala in opazovala, nakar sta se odločila, da je vsiljivec. Ginseng se je, nasprotno, po prvem strahu in nekaj pihih, začel obnašati, kot da je tu že od nekdaj. Igrače so mu bile všeč, hrana tudi, praskalna hišica se mu je zdela super, užival je ob pitju iz fontane, si izbral svojo tutko ... In z začudenjem gledal dva kosmata, občasno pihajoča stvora. Zdelo se mu je, da sta prikladna za igro, zato se je včasih zapodil za njima, s tem pa le povečal frekvenco pihanja. Sicer so sobivali precej mirno - lahko so se premikali ali ležali v istem prostoru, se igrali v enem tunelčku, celo jedli v kvadratni meter veliki restavraciji . A še zmeraj sta Ami in Rea izvajala vsakodnevne vaje za pljuča, nista pa upala dlje - da bi novincu prisolila kakšno zaušnico in mu pokazala, kje je njegovo mesto na hierarhični lestvici. Do včeraj - ko sem jim razložila, kako in kaj, da je Ginseng dobil stalni dom, v katerega odpotuje danes in naj zdržijo še ta zadnji dan skupnega bivanja, se je Amarand odločil, da je čas za napredek . Zvečer sta se z Ginsijem na hitro sklofala (ni frčala dlaka, ni bilo presunljivega dretja, le dve "vzgojni") in potem je bil mir - danes zjutraj me je namesto pihanja in godenja zopet prebudilo Reino predenje (in masaža lasišča). Ko je cartljivček končno odpotoval, sta si vseeno oddahnila (včeraj, ko smo pripravljali transporter za njegov odhod, sta se Amarand in Rea napakirala vsak v svojega - češ, če misli mulc ostat, midva greva ), po tednu dni pretvarjanja, da sta že res stara mačka, ki dni preživita dremajoč za zapečkom, sta si dala duška, Rea se je prekopicevala kot dvomesečna mladička, Amarand jo je pa zopet veselo lovil .
Ginseng je prinesel še eno spoznanje - da živiva z gigantskima mačkoma . Ok, vedela sem, da sta velika, vsakič, ko sem videla "normalnega" mačka, se mi je zdel pravi minimuc, ampak zdaj, ko sta bila bok ob boku z enoletnikom, ki bo sicer še zrasel, a ne več veliko, sem bila prav šokirana .
Ginsi, če nas boš kdaj bral, veseli in ponosni smo, ker si delil z nami ta dva tedna, nas razvajal z bucanjem, nenehno voljo do igre, pravočasnimi umiki k počitku, nepozabnimi predobročnimi spevi, pridnostjo, toplimi skoki v naročje, nežnostjo in simpatičnostjo. Amarand sicer ne bo priznal, a se mu zdi nadvse dobro, da te je naučil osnov valjanja po mačji meti (čaka te še precej treninga, a zaupamo vate) in te navdušil nad čičeriko in kokosovim mlekom, Rea pa bo gotovo pogrešala vajino skupno napadanje perota in spanje v nadstropjih. In, saj veš, bodi, kakršen si, pa boš slej ko prej stopil tudi svojega novega cimra. Srečno, Gonzo Ginseng .
"Ne morem ga več gledat."

"Bom pa jaz pozirala z njim."

"Midva sva najboljši par ..."

Ginseng ima pa tutko .

Še ena poslovilna ...

Vam je pa popestril dneve tale GG Amarand in Rea sta si pa najbrž mislila uno svakog gosta za tri dana dosta in zdaj spet uživata svojo idilo. GG je pa lahko res srečen, da je dobil take fajn življenjske napotke od dveh izkušenih "starih mačkov" .

Jaz pa mislim, da bo tale neustrašni dvojec postal še odličen vzgojiteljski par za kakšne male zapuščenčke, tako kot se je to zgodilo v Casa Leia. Najprej mularijo vzgojit, ko je vzgojena, se jo prenaša, ko gre, pa spet malo blaženega miru, ampak pomlajena za naprej... Ja, je imel srečo tale Gonzo Ginseng.

kot vedno - super napisano! Tebe je res užitek brat, šapa!

Jaz pa mislim, da bo tale neustrašni dvojec postal še odličen vzgojiteljski par za kakšne male zapuščenčke, tako kot se je to zgodilo v Casa Leia. Najprej mularijo vzgojit, ko je vzgojena, se jo prenaša, ko gre, pa spet malo blaženega miru, ampak pomlajena za naprej... Ja, je imel srečo tale Gonzo Ginseng.

se strinjam seveda pa je povsem odvisno tudi od dvonožcev

Spet en krasen zapis super ste

Jaz pa mislim, da bo tale neustrašni dvojec postal še odličen vzgojiteljski par za kakšne male zapuščenčke, tako kot se je to zgodilo v Casa Leia. Najprej mularijo vzgojit, ko je vzgojena, se jo prenaša, ko gre, pa spet malo blaženega miru, ampak pomlajena za naprej... Ja, je imel srečo tale Gonzo Ginseng.

se strinjam seveda pa je povsem odvisno tudi od dvonožcev

Kar se mene tiče, sem takoj za, a sem trenutno še močno preglasovana; kakor koli, upam, da bomo še kdaj imeli priložnost odpret vrata našega brloga komu, ki ga bo potreboval, dokler ne najde svojega za vedno doma.

Amarand usmerja promet .

Na tale tunelček sta čisto nora, všeč jima je, ker tako super šumi kot prepovedane plastične vrečke, pa super zasede se da v njem delat (ali pa skakat na tistega, ki je v zasedi ), da o tem, kako se v njem zadrsaš čez kuhinjo in z glavo treščiš v omaro, niti ne govorimo ...


Njune stiskalne fotografije pa vem, da so zmeraj enake, a sem vsakič, ko se tiščita skupaj tako vesela, da si ne morem pomagat in ju pač fotknem .

Lep tunelček imata, mi imamo lih en tazga ogledanega, ko bo ta sedanji dušo spustil (ne manjka velik a zaenkrat mal šivamo )...mogoče bomo pa miklavžu pisale

Pančkata pa tko lepo, srčka dva a zdej sta srečna, ko sta sama, brez prisklednikov bučkota

Ami in Rea ga priporočata do zadnjega krempeljca .
Ja, sta vesela, da je spet po starem; Rea je prvi dan sicer malo žalovala in skoraj ves dan ni jedla , drugače sta se pa takoj razživela kot dva mulčka, imata svoje dirke in zaigrane zgodovinske bitke, spet mijavkata, ko se bliža hrana (prej ju je Ginseng popolnoma šokiral in sta kar onemela ), pa všeč jima je, ker imava čas le zanju in so se vrnili naši mali obredi.
Jaz pa še naprej sanjarim .

Egoista mejčkena ampak a vidiš, po moje bi se pa čez en čas (ko bi se ego mal prizemljil ) navadila, če je bila Rea žalostna, ko je mali šel...in vesela obenem...kdo bi jih razumel
Mogoče se ti pa še uresniči kdaj želja....mam jaz tudi eno tako trapasto (da bi nas bilo več )
Važno da se imamo radi, v kakršnem koli številu že

Ja, po določenem času bi se gotovo unesla, ko bi se porangirali in zmenili med seboj - teden dni skupnega bivanja pač še ni dokončen. In želja, da bi nas bilo več forever je zaenkrat za nas nedosegljiva, kakšno kepico, ki išče dom, bi pa po moje za nekaj tednov še lahko parkirali na kakšno poličko .

bolje to, kot nič
Pa še A&R bi se malo navadila na to, da obstajajo še druga kosmata bitja na svetu (če ne bi bilo preveč stresno za njiju)...mogoče pa še rešite kdaj kakšnega reveža jaz sem ponosna na vas

Pa smo tudi mi dočakali obisk Veterine MH. Že pred Ginsengovim prihodom sem namreč opazila, da se Amarandu na zadnjih zobeh prav nemarno nabira zobni kamen. Rea pridno in z veseljem liže encimsko zobno pasto, Amiju pa ni ravno po godu, pa so začeli zobki spreminjat barvo z bele na rumeno-rjavo. Od mojega odkritja dalje sicer bolj ali manj redno krtačiva zobe, ampak kamen se pač ne stopi čez noč, z njim je treba bolj "trdo" postopat. Tako sta za mačkonom dva zdravstvena izleta, na prvem je šel le pokazat zobke in po diagnozo, včeraj pa malo pančkat, medtem so mu pa pridne vetke sčistile vso svinjarijo, tako da se mu zdaj zobje krasno belo bleščijo (hvala!) . Včeraj po posegu je bil precej ubožček, nekajkrat je bruhal in se pijano opotekal okrog, a je zadetost do večera že toliko popustila, da je zmogel pojesti slabo polovico konzervice lososa, danes zjutraj je pa že veselo škripal po šipi, naj ga spustim v divje zavetje balkona . Z Alešem sva včerajšnje prosto dopoldne izkoristila tudi za to, da sva poiskala nekaj zabavnih mačjih igrač, tako da smo se danes že precej naigrali (sploh ta velike frnikole so zakon). Zdaj se bo pa potrebno spočit (pa kaj pofotkat, čisto sem zanemarila njuno kariero modelov ).