Hvala vsem za prijazne komentarje. Murija seveda pred vsakim
photoshootom sveže spoliramo, saj veste, črni mački pa high gloss pa prstni odtisi...

Jaz sem sicer khm, hudo nepristranska, a ne, in sem trdno prepričana, da v DZZŽ Kranj vzgajajo same mehke, lepe, prijazne, crkljive in predoče mačje lepotce in lepotice.
Ena taka mini-zgodbica še iz časov, ko je bila Iza še čisto nova pri nama: da ne bi bila preveč zmedena, sva jo takoj, ko sva jo prinesla domov, dala v kopalnico na aklimatizacijo, jaz sem ji pa delala družbo. In sem se malo igrala z njo, malo pogovarjala, malo jo opazovala, kako raziskuje, in malo brala knjigo, češ, naj ima "ubogo prestrašeno mačje dete" mir. In kaj je naredilo tako imenovano ubogo prestrašeno mačje dete? Prišlo k meni, mi zlezlo v naročje in predlo kot na motorček. Meni se je pa srce stopilo v lužico.

In še do danes je moje naročje tisto, kjer najraje spi, jaz se počutim pa hudo počaščeno.

Pri Pepsi je do prvega plezanja v naročje sicer malce dalj trajalo, in nikoli v njem ne ostane prav dolgo, ker je zmeraj treba iti nekaj hudo zanimivega pogledat na balkon, ali pa tacniti Murijev rep, ali pa preganjati kakšno muho, ki je zašla noter... predvčerajšnjim so me prestrašili, ko so se vsi trije navdušeno podili za sršenom, ki se je potem še nekam skril in ni hotel ven. :o No, mačke smo evakuirali in sršena deložirali, tako da ni bilo hudega.
Glede slikanja smo se malo polenili.

Mislim, da že cel teden nismo škljocnili prav ničesar. Saj bo bolje. Sicer še vedno čakamo na prvi mačji klobčič s Pepsi, ampak še nisem izgubila upanja, da mogoče pa potem, ko bo hladneje.

Ampak konec koncev, ker mački dobro sobivajo, ne bom izzivala usode z dodatnimi glasbenimi željami, čeprav bi zelo zelo rada imela vsaj en kičast mačji parček.