Srednje šole in fakultete

Haha ravnokar se tut jst didaktiko ucim, pa morem rect da se precej strinjam

Ampak to se pa je z bolonjo uredilo in se mi zdi, da je to en redkih študijev, ki je po bolonjskem sistemu še boljši, kot je bil.

Ali celo edini!

Vsaj na anglistiki ni bilo nekih mega sprememb, razen očitne, da so 4 leta študija nekako porazdelili in stišali na 3 leta... Aja, pa za kakšen predmet si lahko celo pozimi imel izpit, ampak je bilo redko. Ostalo je pa dokaj podobno, vse do lukenj med urami (ko si po 5 ur frej) ali do kontra ekstrema, ko si lahko imel 10 ur zaporedoma pouk in si komaj uspel na wc skočit.

Ah za svojo službo bom jst veliko bolj usposobljena kot 90% ljudi ki se bojo zaposljevali v isti kader, predvsem zaradi prostovoljnega dela, ki ga opravljam, tk da moje osebno mnenje je da je na vsakem posamezniku da si pridobi izkušnje za delo, ki ga želi opravljat, šola je tam bolj ko ne samo da mi da teoretično podlago, kaj pa bom z njo nardila je pa na meni, je pa res da ni prov prevec veliko študentov, ki bi počeli kaj takega.

Bravo, didi!

Jaz bom pa takole rekla ... Tekom študija sem imela dobre in slabe profesorje, odlične predmete, ki so mi pomagali veliko in pa tudi take, za katere se še zdaj sprašujem, čemu jih je bilo potrebno opravljati. Ampak tako je verjetno na vsaki fakulteti (pri nas in v tujini), od nekaterih predmetov lahko potegneš več, od drugih manj. Te pa vsekakor vsaka takšna stvar nauči nekaj za življenje in moram priznati, da se nad svojo fakulteto ne morem ravno najbolj pritoževati, četudi vse situacije niso bile fer, se je ocenjevalo na podlagi nedoločljivih kriterijev itd. Vsekakor je od posameznika odvisno, koliko je pripravljen odnesti od celotnega učnega procesa - pri nekaterih predmetih je mogoče ta procent zelo majhen, ampak kljub temu se mi zdi, da te naučijo imeti trdo kožo, če ne že kaj drugega.

Iz mojih izkušenj so slovenske tehnične fakultete (te dovolj poznam, da lahko ocenjujem) dobre oz. zelo dobre, če se jih primerja z EU in USA prostorom. Vsekakor pa veliko pripomore aktivno pridobivanje prakse že tekom študija. Sem mnenja, da je znotraj kontroliranega akademskega okolja skoraj nemogoče pripraviti študenta na "realni" svet, v katerem se bo znašel po opravljeni diplomi.

Mogoče še samo tole ... Sem imela v zadnjem letniku študija možnost sodelovati na projektu na eni izmed najprestižnejših fakultet v Ameriki ... Tja sem šla z velikimi pričakovanji (zaradi tako opevanega imena fakultete), ampak so me kar hitro postavili na realna tla. Razen tega, da se je ime fakultete neprestano izpostavljalo in opevalo, sem imela možnost videti, da so fakultete v Sloveniji veliko bolj realne, njihovi študentje pa bolj pripravljeni na realno delovno okolje. Če se tekom študija v Sloveniji počutimo, kot da se nahajamo znotraj nekega mehurčka, je ta ničen proti temu, v kakšni iluziji se nahajajo študentje v Ameriki (poleg vseh ostalih dodatkov - bogatih staršev, ki lahko svojim otrokom plačajo drag študij, da jim je potem ime fakultete v pomoč pri iskanju službe in pa seveda pri navezovanju pomembnih stikov, ki jih potrebujejo v nadaljnjem življenju itd.) ...

Tako da situacija glede študija tudi v tujini ni tako bleščeča kot se morda zdi na prvi pogled (seveda je spet odvisno od fakultete, države itd.), tako da se morda moramo Slovenci naučiti, da cenimo tudi stvari, ki jih imamo, in morda spremeniti naše kritično mišljenje, da je v tujini večina stvari bolje urejenih, kot so pri nas. Veliko mojih sošolcev iz srednje šole se je podalo na študij v tujino in se sedaj vračajo nazaj v Slovenijo - pravijo, da začneš določene stvari ceniti, ko jih nimaš oz. si od njih distanciran. Je pa vsekakor drugače, če že vnaprej veš, kam se podajaš - torej, da točno veš, kakšna služba te nekje v tujini čaka in pod kakšnimi pogoji. To je pa čisto druga zgodba.

Fakultetnice, anglisti, anyone, pretty, pretty please... HELP!

What to do with that?

"In another review, Woodward et al. (2001) hailed the application of expert systems to assessment as
one of the more advanced efforts to apply ‘state-of-the-art’ technologies to special education problems."

Mi lahko kdo pomaga s prevodom oz osmišljanjem tega stavka?
Kaj v tem kontekstu pomeni state-of-the-art?

Jaz bi to prevedla kot "najnovejše tehnologije". Anglistka sicer nisem, sem pa iz foha, kjer radi opletajo s takimile buzzwordi.

Oziroma, kot prevod celotnega stavka: "Woodward et al. so v drugi objavi pozdravili uporabo ekspertnih sistemov pri ocenjevanju (? assessment česa? manjka kontekst) kot enega od naprednejših primerov uporabe najnovejših tehnologij v posebnem izobraževanju."

Ja, "ekspertni sistem", kakor se grdo sliši, dejansko je pravilna strokovna terminologija za neko podpodročje umetne inteligence

Mislim, da paše v kontekst, bala sem se le, da ni kak bavbav in bom napačno zložila skupaj.
Se pravi, gre za to, da avtorji pozdravljajo uporabo ekspertnih sistemov pri ocenjevanju posebnih potreb kot enega izmed naprednejših načinov kako "uvesti/upeljati" najnovejše tehnologije v področje specialne edukacije (oz težav s katerimi se srečujemo v specialni edukaciji).

Cel odstavek:

Although they are seen as teacher-friendly tools that are intended to help teachers work more efficiently, computer-based assessment systems can offer more than a means of recording and summarizing data. As Woodward and Rieth (1997) point out, recent versions of computer-based assessment systems incorporate expert systems that enable teachers to be provided with suggestions for intervention for specific learning or behavioural difficulties. This is especially important, as teachers often need support in generating new strategies when what they have tried does not work. In another review, Woodward et al. (2001) hailed the application of expert systems to assessment as one of the more advanced efforts to apply ‘state-of-the-art’ technologies to special education problems. (v Florian, 2004)

Sicer gre pa za področje specialne edukacije in uporabe IKT (orodij) znotraj...

Ps.: Lahko poveš kaj več o podpodročju? S kakšnim primerom? For my personal interest in lažjo predstavo in lažjo argumentacijo naprej...

Se pravi, gre za to, da avtorji pozdravljajo uporabo ekspertnih sistemov pri ocenjevanju posebnih potreb kot enega izmed naprednejših načinov kako "uvesti/upeljati" najnovejše tehnologije v področje specialne edukacije (oz težav s katerimi se srečujemo v specialni edukaciji).

Tako je. Saj potem sem videla, da gre za izobraževanje, in mi je kapnilo, da bi tukaj utegnilo iti za ocenjevanje napredka / specifičnih problemov učencev.

Ekspertni sistemi... hja. Čisto na hitro: to so programi, ki jih "nafutraš" s primerno pripravljeno bazo podatkov. Le-to potem analizirajo in zgradijo model, na podlagi katerega se potem odločajo v vseh nadaljnjih primerih. Kvaliteto tega odločanja se potem meri z metrikami, ki primerjajo odločitve takega ekspertnega sistema z odločitvami človeka / laboratorija / česarkoli že. Očiten problem je tukaj seveda izbira primerne baze za gradnjo takega modela, ker tvegaš t.i. "overfitting" - prekomerno prilagajanje podatkom, katerega rezultat so sicer odlične metrike na vzorčni bazi, ampak popolna neuporabnost v praksi.

Nam so na faksu (FRI) sicer radi trobili o tem, kako uporabno je to v medicinski diagnostiki (ena konkretna splošno sprejeta vzorčna baza je za diagnostiko raka na dojki glede na nek seznam simptomov in podatkov), ampak v praksi so te stvari dejansko zelo uporabne v bankah: razni analitski oddelki s pomočjo takih sistemov analizirajo stranke, komu bi veljalo ponuditi kakšen finančni produkt. Pri napovedi tega imajo menda ekspertni sistemi veliko boljši uspeh kot človeški analitiki. Je pa tukaj umetnost v pripravi podatkov, iz katerih se sistem lahko kaj kvalitetnega nauči, in obstajajo različne metode, ki se jih da za to uporabiti.

OK, pa ni bilo čisto na hitro. Ampak če bi še malo branja, tole http://www.e-studij.si/Ekspertni_sistemi izgleda kot dober hiter pregled, bolj podrobno pa tole: http://student.pfmb.uni-mb.si/~jpetric/projekt-expert/ekspertni_sistemi.html.

specialne edukacije

Mi lahko prosim poveš kaj to pomeni (predvidevam, da gre za specialno pedagogiko)? In kaj za vraga se je zgodilo z besedo izobraževanje, da me povsod hočejo edukatirati in mi težijo z edukacijo in edukacijskim ne vem čem vse? [tole je čisto splošno, ne leti nate osebno, le beseda edukacija mi živce pije zadnje čase]

Če sem že tukaj, bom še jaz povedala nekaj o moji izkušnji s faksom. Pri nas (družboslovno-tehnična smer) so se profesorji delili na tri skupine: tiste, ki so bili odlični strokovnjaki, a zanič predavatelji, tiste, ki niso bili ne strokovnjaki, ne predavatelji (ali pa so to bili mogoče 10-15 let nazaj pa jih je žal povozil čas), in odlične strokovnjake, ki so vsebino predavanj znali tudi ustrezno predstaviti. Menda ni potrebno poudarjati, da je bilo teh iz zadnje skupine bolj malo. So nam pa zato dali ogromno znanja, velikokrat tudi podpore.

Imela sem dve izkušnji s tujino. V prvem letniku nam je predaval profesor z Dunajske fakultete in njegov asistent nas je hitro postavil na realna tla. Razlika med dunajskimi in slovenskimi standari je bila ogromna. Če si želel, si lahko od predmeta ogromno odnesel, sicer si se zadovoljil s tisto ubogo 6 in se tolažil, da je po naših standardih vredna najmanj 8. V četrtem letniku smo preko spleta sodelovali z ameriškimi študenti in njihovim profesorjem. On je bil nad našim razmišljanjem in delom navdušen (kar pomeni, da tako zanič naši programi tudi ne morejo biti), mi pa nad am. študenti globoko razočarani. Takrat sem prvič res dojela kako zelo ozkogledi so lahko Američani in kako zelo je pri njih zakoreninjen čredni nagon. Nočem posploševati, ampak med 20-imi, je bil mogoče eden, ki je razmišljal s svojo glavo. Pa še to samo do določene meje. In tu jim vrhunski profesorji in dragi študiji žal ne pomagajo kaj veliko.

Žal mi je edino, da nisem izkoristila možnosti in šla na izmenjavo v tujino, ker bi verjetno na stvari gledala drugače. Ampak ok. Drugače sem s študijem zadovoljna. Dal mi je osnovno znanje, na nekaterih področjih pa še veliko dragocenih izkušenj. Največ se pa itak naučiš z izkušnjami, tega ti niti najboljši faks in profesorji ne morejo nadomestiti.

Razlago besede edukacija prepuščam sociologom in teoretikom vzgoje.

Prejle sem jo uporabila nenamerno, ker sem hotela izkoristit, dokler je kofein držal, in sem prevajala čisto v surov tekst neke res OK prispevke.
Sicer pa gre res za specialno pedagogiko, ki je bila že vse - defekt-o-logija, specialna pedagogika in sedaj je še rehabilitacijska zraven. Bog vedi, kaj bo, ko bom jaz pridobila naziv mag. te smeri...

Andreja, lahko vprašam, katero smer si študirala? Brcam v temo, ampak je to morda računalništvo - pedagoška smer?
Poleg Pedagoške bi pomislila le še na filofaks. Tam bi znali tudi na veliko educirati (in se kregati, kako bivši minister Gaber nepopolno definira izobraževanje).

Sama drugač nisem ravno preveč navdušena nad faksom. Neorganiziranost je na višku in potem se to prenaša na oddelek, na profesorje in na študente. Najboljši profesorji, ki so nam predavali, so gostujoči... Za zamislit se?
Ampak, neizmerno pa uživam v tematiki našega študija in predvsem v povezavah, ki jih v zadnjem letu šele odkrivam.


Ps.: jaz edukacijo razumem kot vzgojo IN izobraževanje.
Vem pa, da eni živijo od tega, ko to raziskujejo in razlagajo (in osebno, se mi ne zdi nič slabega, da ne bo kdo osebno vzel).

Edukacija ni čist isto kot izobraževanje, je malo bol splošen izraz vsaj v pedagoških vodah, pa koncentrira se predvsem na javno šolstvo

Tale edukacija me zadnje pol leta povsod zasleduje čisto po zasebni plati, nima popolnoma nič s faksom. Sem opazila, da se je izraz res razpasel, ker sem ga zasledila na različnih področjih. Me pa živcira, ko se poslovenja tujke za zamenjavo čisto lepih slovenskih besed. Ker edukacija izhaja iz besede education, res ne vem kaj se je v zadnjem času zgodilo z besedo izobraževanje (ali vzgoja in izobraževanje), če smo jo nevem koliko časa popolnoma brez problemov uporabljali. Nimam nič proti poslovenjanju tujk, ko ne gre drugače, take neumnosti pa mi dvignejo pritisk, ker v večini primerov nastanejo zaradi takih, ki se ne spomnijo slovenske besede in jim je lažje narediti neko skropucalo, ali bi pa takih, ki bi radi bili slišati pomembno. Joj, to je že za duškota

p.s. Ker je Didi vmes poslala sporočilo. Izraza niti v enem primeru nisem zasledila v povezavi s pedagogiko oz. javnim šolstvom. KČe se uporablja pravilno ali ne, meni tale beseda še vedno dvigne pritisk

Mah pri nas na faxu je, študiram pedagogiko in andragogiko ko pa zajemata tut vzgojo in izobraževanje otrok , odraslih, mladih, starih uglavnem vse, tako da mamo polno ene edukacije, se pa popolnoma strinjam s tabo

Imela sem dve izkušnji s tujino. V prvem letniku nam je predaval profesor z Dunajske fakultete in njegov asistent nas je hitro postavil na realna tla. Razlika med dunajskimi in slovenskimi standari je bila ogromna.

Mi smo imeli profesorja iz Kanade, pa sicer ni bil nič bolj strog, mogoče celo manj, je imel pa čisto drugačen pristop in drugačen način učenja od vseh naših profesorjev. Precej bolj zanimivo je bilo vse, precej več je bilo pogovora med nami in njim.

Ne vem, če ni pri nas, sploh pri profesorjih starejših generacij (zdaj govorim iz svojih omejenih izkušenj) čisto preveč prisoten duh avtoritarnega predavanja: profesor govori, študentje poslušajo, zapisujejo in se slišano naučijo kot dogmo. Imeli smo več takih starejših profesorjev, kjer je bilo spraševanje med predavanji aktivno nezaželeno ("Ne bomo zdaj o tem, vprašajte asistenta na vajah", ali pa "To morate sprejeti in ne spraševati"). Seveda niso bili vsi taki, ampak ko na kakšnega takega naletiš, ti pa prav pokvari vse skupaj.

Jaz se pa pri nas spomnim, predstojnik oddelka in profesor, je bil precej star, pa je imel prav ok predavanja, tak simpatičen je bil.
Ena profesorica, že zrela za pokoj, je imela tudi dobra predavanja, ampak se ji je že videlo, da ni klasična "stara baba".

Po drugi strani, pa je bila ena od mlajših profesoric sam strup, kar so sicer vedeli vsi. Ampak še danes ko se spomnim, bi jo kar poslala nekam. Pa še ful čudno je določene besede izgovarjala.

Tako da je precej odvisno na koga naletiš, ne glede na leta. Vsaj pri nas je bilo tako.

Najbolj zoprno mi je bilo pri enem srednjih let, ki je tako počasi, monotono razlagal, z dolgimi presledki, da si skoraj zaspal zraven. Pa kar malo je skakal po temah, da si ga komaj zastopil.

Sharing is caring, pravijo...

Upam, da bo katerega člana oz katero članico foruma spodbudilo k obnavljanju in pridobivanju znanja tujega jezika. Jezikoslovci pa upam, da bodo delili mnenje o ustreznosti lekcij, ki so zastavljene na sledeči povezavi:
Duolingo - http://www.duolingo.com

Ta spletna platforma omogoča učenje tujega jezika zastonj. Ustvariti si moraš le račun in pridno ubogati pametno, zeleno sovico.

Če koga potegne, naj mi prosim sporoči (na ZS) mail, da se bomo učili "skupaj".

jst bom z veseljem obnovila italjanščino ko mi bo čas dopuščal po izpitih septembra, sem že iskala kaj taga, hvala za link!!

Jaz se pa pri nas spomnim, predstojnik oddelka in profesor, je bil precej star, pa je imel prav ok predavanja, tak simpatičen je bil.
Ena profesorica, že zrela za pokoj, je imela tudi dobra predavanja, ampak se ji je že videlo, da ni klasična "stara baba".

Po drugi strani, pa je bila ena od mlajših profesoric sam strup, kar so sicer vedeli vsi. Ampak še danes ko se spomnim, bi jo kar poslala nekam. Pa še ful čudno je določene besede izgovarjala.

Tako da je precej odvisno na koga naletiš, ne glede na leta. Vsaj pri nas je bilo tako.

Najbolj zoprno mi je bilo pri enem srednjih let, ki je tako počasi, monotono razlagal, z dolgimi presledki, da si skoraj zaspal zraven. Pa kar malo je skakal po temah, da si ga komaj zastopil.

Ti si hodila na lj filofaks? Ker se mi dozdeva, katere imaš v mislih Me zanima, no, če imam prav

Hah, ja možno da jih poznaš. Jih je pa na Anglistiki itak ful, tako da še jaz vseh ne poznam. No vsaj takrat ko sem začela, ko je bilo še eno in dvo predmetno, pa so nekako eni bolj ene učili, drugi pa druge.