Psička Olivia

Olivia je sedemletna psička, majhna, dolgodlaka, nežna, zelo se naveže na svoje ljudi, na tujce je huda. Razume se z drugimi psi in mačkami, ne prenese pa vsiljivosti. Je cepljena, čipirana in sterilizirana, zdrava. Potrebuje redno telesno nego, česanje, kopanje, kvalitetno prehrano, ki ne redi, kratke, a redne sprehode, predvsem pa veliko pozornosti, kar obilno vrača.
Najdena je bila v nemogočih razmerah, popolnoma zanemarjena, z zvozljano dlako, predebela, bolna. Po intenzivnem zdravljenju in dosledni negi je postala prava lepotička, ki se nadvse veseli življenja. Potrebuje zvestega posvojitelja, ki bo z njo še naslednjih 10 let ali več. Ni primerna za zelo aktivne ljudi, niti za družine z majhnimi otroki.

Kontakt: 031-763-064 (vis in nox)

Lepa mična gospodična . Želim ji, da kmalu dobi nov dom poln ljubezni!

Danes sem prejela zelo prijazen klic za tole mojo ljubico. Vse bi bilo v redu, če gospod, ki je klical, ne bi imel 16 mesečne vnukinje, kajti s tako majhnimi otroki Olivija ne more živeti.

Prav prijetno presenečena (Martina, hvala za objavo oglasa na Bolhi)!

Haha, Omi bi šla rada v nov dom, lubica.

Zelo prikupna psička, precej me spominja na mojo, laja na tujce, ne mara vsiljevanja, izredno navajena na mačke !

Danes sem pri Olivii opazila precej veliko bulico v spodnjem delu trebuha desno (v maščobnem podkožju), nad spolovilom, tam, kjer imajo debelejše psičke tudi zalogo špehca, se mi pa zdi, da tam ni notranjih organov. Kot rečeno, v tej bulici, velikosti mandelja, je klokotalo in ko sem jo pričela rahlo stiskati (ni bolelo, Olivia ob najmanjši bolečini grize), je izginila, je pa ta del še vedno malo debelejši od levega. Kot neka cista v maščobi?

Ima kdo idejo, preden zatežim vetki?

Ne vem, če ima smisel tole bejbo sploh še oglaševati? Pri nas se s posvojitvijo sicer ne strinjajo (hčera se je tudi boji), ampak kaj, ko je včeraj med česanjem spet hudo grizla (mene) in pri tem ne bo drugače.

Ker bo (je) zanjo nagobčnik za nego, ki povzroča bolečino, vedno nujen, mi, prosim, svetujte, kakšnega in kje kupiti. Hvala!

... izredno navajena na mačke !

Pri Olivii je tako, da tolerira vsakogar, ki ji ne teži. Če mačke skačejo po njej, bi jih grizla, brez debate, vendar mačke proti Olivii prebijajo zvočni zid.

Olivia je en tak strašno hud pes v slovmoušnu. Če drugi psi norijo in lajajo, se gre vedno kregat zraven, ampak se ni sposobna tudi pravočasno umaknit in ko jo npr. Aja preskoči in se je dotakne s tacami, se Olivia zvali po pobočju kot je dolga in široka. Ko se končno ustavi in pobere, gre malo užaljeno spet v kot sedet-ziher je ziher-do naslednjič.

... laja na tujce... !

Olivia gre celo tako daleč, da veselo skače in pleše okoli obiskovalcev, takoj ko ti stegnejo roko, da bi jo pobožali, pa ona HAM...

Zatorej vsakemu, ki pride na obisk, vedno takoj povemo, da se je naj ne dotikajo. Vendar nekatere vseeno premami. Ugriz seveda ni hud...

Točno tako tudi moja psička! Grize pri negi, grize če jo kdo hoče pobožat, ni zdaj to krvoločno, neee . Na večje pse laja kot da je sama velika.

Točno tako tudi moja psička! Grize pri negi, grize če jo kdo hoče pobožat, ni zdaj to krvoločno, neee . Na večje pse laja kot da je sama velika.

Tudi moja je takšna.. ampak je največji cartljivček.. se mogoče malo "baha"

no, grize pa ne.. Tujce kar hitro naskoči in skače po njih, jih liže..brrrr...

To, da psi grizejo ljudi (tudi, če so manjše rasti) ni ok, še manj pa smešno.

To, da psi grizejo ljudi (tudi, če so manjše rasti) ni ok, še manj pa smešno.

Vsekakor, toda pri Olivii gre za povsem nekaj drugega-strah zaradi preteklih slabih izkušenj, zato tega nikoli ne bomo mogli povsem odpraviti.

Ko se določenega človeka ne boji več, dovoli dotik, prej pa ne. To morajo ljudje spoštovati in ne drezati v psa, ki tega ne prenese. Zato to prej povemo in z njo nikoli ne hodimo na javne kraje.

Zaradi te njene "obrambe" tudi nikoli ni bila breja in so njeni prejšnji lastniki mislili, da je fant.

Točno tako tudi moja psička! Grize pri negi, grize če jo kdo hoče pobožat, ni zdaj to krvoločno, neee . Na večje pse laja kot da je sama velika.

Tudi moja je takšna.. ampak je največji cartljivček.. se mogoče malo "baha"

no, grize pa ne.. Tujce kar hitro naskoči in skače po njih, jih liže..brrrr...

Kak sem jaz to čudno napisala.. Grize me, ko jo češem.. drugače nikoli. Je pa ena frajerka, tak mini pa si upa lajat na velikane

Se pa strinjam, da je v njenem primeru drugače, saj se gre za prejšno slabo izkušnjo in verjamem, da pes kar tako ne pozabi. Jaz srčno upam, da si Olivia najde svoj dom in ljubeče srečneže, z veliko potrpljenja.

To, da psi grizejo ljudi (tudi, če so manjše rasti) ni ok, še manj pa smešno.

Menim, da noben pes ni popoln, ker noben lastnik ni popoln, pa tudi mislim, da govorimo tisti, ki imamo male pse, ki živijo v stanovanjih in jih imamo na povodcu. Jaz osebno razumem, da se določeni psi določenih navad ne morejo znebiti, predvsem, če imajo slabe izkušnje kot mladiči (kar jih moja psička ima). Zato ne bom pričakovala od nje ali pritiskala nanjo naj že enkrat neha imet travme ali naj se neha obnašat kot največji nemški ovčar (laja, je teritorialna, zelo zaščitniška do mene - jaz pa do nje), tako preprosto je in je ok. Ni nič narobe s takim psom, še vedno je pes in še vedno je vreden vsega, kar lahko dobi od enega ljubečega lastnika. Jaz osebno sem imela na začetku dosti časa problem s tem, živce mi je neslo ničkolikokrat, ampak ko se psiček joka v spanju ali se npr. boji odraslih moških, ipd... to so pač travme in jo sprejemam takšno kot je. Nihče ni popoln.

Verjemi predobro vem, da noben pes ni popoln. Če kateri niso, moji sigurno niso (razen Pole ). Pa vseeno ni prav, da se skrbnik sprijazni z negativnimi navadami psa, treba jih je odpravljat in psa čimveč soočat z njegovimi travmami. Nikakor ni sprejemljivo, da se mu dovoli, da grize, da renči...

Moj Tim je prišel k nama star 6 let, konkretno agresiven do psov, pa sva se do njegovega zadnjega dne trudila to odpravit. Do določene mere nama je tudi uspelo. Postal je nežen do psičk, pse bi sicer napadel, pa mu pač to nismo dovolili.

Maca je agresivna do ljudi, poleg tega pa se boji vsake nove stvari, ki jo sreča (baloni, kandelabri, kupi snega, ozke ulice....). Od prvega dneva jo voziva v mesto, med ljudi in jo soočamo z njenimi travmami. Ne pustiva, da se jo tuji ljudje dotikajo in je potem vse ok.

Delati je treba z njimi, ne pa se sprijazniti s tem, da počnejo kar pač počnejo (negativno vedenje, da ne bo pomote).

Pola, kako bi Olivio soočala s človeškimi dotiki in ne dovolila ugriza?

Se strinjam, da je potrebno tako vedenje odpravljati, ampak v konkretnem, se ne da ugriza preprečiti, razen, če ima človek dovolj dobre reflekse. Olivia ve, da ne sme in noče ugrizniti, ampak v tistem trenutku strah prevlada in se zgodi. Vem, da ji je potem "žal", to se opazi po njenem vedenju, sklonjeni glavi, podrejanjem.

Ne gre govoriti na splošno, vsak svojega psa pozna najbolje. Jaz pri Olivii iz tega ne bom delala drame, če bo šla ven, bo z nagobčnikom, doma pa se morajo prišleki primerno obnašati. Konec koncev nam že na vratih piše, da objekt varuje pes in je vstop na lastno odgovornost.

Ne pustiva, da se jo tuji ljudje dotikajo in je potem vse ok.

Poleg tega jo vsakič sproti opozarjava, da je njeno vedenje nesprejemljivo.

Ne pusti, da se jo tujci dotikajo, vse ostalo si pa že sama ugotovila in napisala. Ni me zmotilo tvoje pisanje, zmotilo me je to, da je nekaterim smešno, če mali pes bevska in grize proti večjim. Če bi bilo obratno verjetno ne bi bilo več smešno in bi se vsi zgražali.

Lejte jo, frajlo samozavestno, kako pozira:

z svileno dlako...