Danes je pa tud meni bad

Včeraj zvečer je moj fant, ko se je peljal domov, tik pred rondojem Tomačevo videl po cesti skakati dva mačka. Bila je mačka z mladičkom. Kliče mene, kaj naj naredi. Najprej sva mislila, da sta zavržena, zato je prišel pome in sva vzela transporter in hrano in šla nazaj. Nad cesto je bila visoka škarpa in ograja potem pa en travnik, kolikor se je v temi videlo čez. Domnevala sva, da je mačka od tam in sva ju hotela samo spraviti dol s ceste. Mačka je bila zelo huda (seveda zaradi mladička) in ni bilo šanse, da bi jo prijel, je pihala in praskala kot zmešana. Nastavila sem ji hrano v transporter, da bo šla notri in je parkrat tudi šla, ampak je bila hitra kot strela in vsakič, ko sem hotela zapreti vratca, je zbežala vn. Poskušala sva tudi tako, da sva jo zvabila malo stran od mladička in njega spravila v transporter, da bi ju zaprla, ko bi ona šla notri ponj, pa sta jo tudi oba ucvrla ven. Če bi nama uspelo, sva ju mislila izpustiti malo naprej, ko so hiše in ni več škarpe. Skratka tako je bilo skoraj dve uri, na koncu sva na žalost obupala, ker nisva imela več idej, kaj naj še storiva.
Jaz zaradi misli na to mačko nisem nič spala in danes sva šla nazaj pogledat. Danes sva viedla, da je travnik, potem pa kmetija, mačka je verjetno tamalega peljala na lov in je padel čez škarpo in ga ni mogla spraviti nazaj gor. No, danes je bil tamali povožen v travi, mamica pa je jokala na škarpi
In zdaj me žre, ker se včeraj nisva spomnila da bi tamalega lahko preprosto dala gor čez škarpo, mačka bi pa potem že šla za njim. Totalno beden občutek, ko hočeš pomagati, pa ti ne uspe
To je bila moja prva takšna situacija, da sem reševala kakšnega mačka s ceste (ponavadi je že prepozno) in nisem vedela, kaj naj ... Rezultat je bil na žalost tragičen
