Srednje šole in fakultete

No ja... jaz imam osebno izkušnjo študija v tujini, palahko rečem, da se ne more primerjat z mojim faksom v sloveniji (in po tem kar slišim, tudi z marsikaterim drugim). Predvsem je razlika v praktičnih izkušnjah, ki jih pridobiš tekom študija. Tako so recimo moji sošolci v avstraliji pripravljeni ob koncu študija na zaposlitev. In jo tudi dobijo. Če določena smer to zahteva, jim zrihtajo tudi pripravništvo, ne pa tako kot pri nas, ko imamo neverjetno št.mladih zdravnikov brez službe...pa nisem bila na nobenem prestižnem faksu. Pa je bil vseeno odnos profesorjev veliko bolj korekten, kot pa marsikje tu (no povejte, kolikim od vas kištudirate, vam poleg ocene seminarske naredijo tudi obsežno obrazložitev,zakaj taka ocena?). Skratka, če bi se odločala pred 7 leti, bi šla sigurno na študij v tujino. Mogoče bi bla zdele še zapufana, ampak imela bi pa službo...

Mateja, se popolnoma strinjam s tabo.

No, saj imajo tudi v ZDA "state college" in "community college", kjer je izobraževanje zelo poceni ali celo brez šolnine... ampak. Tiste velike, najbolj znane privatne univerze (Harvard, Princeton, MIT in tako dalje) so pa tiste, ki imajo največ financiranja, najboljše raziskovalne oddelke (to je sploh relevantno, če študiraš naravoslovje), veliko dobrega učiteljskega kadra... da zvez in poznanstev, ki jih med študijem tam pridobiš, sploh ne omenjamo (in če kdo misli, da to v ZDA ni pomembno, potem se hudo moti). Tudi potencialni delodajalci ob takem imenu univerze precej bolj zastrižejo z ušesi kot ob recimo "Omaha Community College".

In na teh je šolanje pasje drago. Imaš sicer štipendije, ampak je zanje res ogromno interesa, in moraš zelo izstopati, da jo dobiš. Ne pravim, da je nemogoče. Ni pa enostavno.

Jaz sem načeloma ZA šolnine. Ko bodo ljudje plačevali par tisoč evrov na letnik, jim nenadoma ne bo več vseeno, kakšno sranje jim predava kakšen profesor...

S tem se pa ne strinjam. Potem pač jaz ne bi imela možnosti študirat in marsikdo drug tudi ne. S tem narediš še večji razkorak - kdor je zaradi bogatih staršev že tako priviligiran na vsakem koraku, bo lahko študiral, kdor te sreče nima, naj gre pa ceste pometat. Sorry, ampak mislim, da samo nekdo s fejst polnim tošlom lahko tako razmišlja.

Bi pa naredila, da je potrebno plačat vsako ponavljanje letnikov, ker je res dosti tudi zabušantov in takih, ki raztegujejo statuse v nedogled.

(no povejte, kolikim od vas kištudirate, vam poleg ocene seminarske naredijo tudi obsežno obrazložitev,zakaj taka ocena?).

To lahko jaz osebno rečem za anglistiko na FF, sicer moraš za ekstra razlage it na govorilne, načeloma ti pa vse označijo in povejo kje si naredil napako, kaj nisi dobro zastavil, ... seveda pa niso vsi taki, govorim samo za nekaj tistih, ki sem si jih v dobri luči zapomnila.


Glede ponavljanja letnikov - ponavljaš redno lahko samo enkrat, tako da to ne gre metat v isti koš kot fiktivne vpise. To ukinit bi bilo nefer. Sama sem recimo v enem mesecu (junij, ker se prej ni dalo nič delat) od 12 izpitov naredila 9 izpitov. Jeseni sem enega težjega za las pogrnila, pa sem zaradi tega padla cel letnik. Čeprav sem potem pozimi ta predmet takoj naredila, sem morala zaradi spremembe programa hodit še na nove predmete in še to naredit. Medtem ko so tisti, ki se jim je ratalo zmuznit in niso padli v bolonjo kasneje izdelali tudi druge letnike, četudi niso imeli pogojev, samo zato da gre ta generacija hitro mimo.

Po tvoje bi morala jaz plačat ponavljanje letnika, ki me je ne samo psihično potrlo, ampak tudi finančno zaJ še bolj.

... da zvez in poznanstev, ki jih med študijem tam pridobiš, sploh ne omenjamo (in če kdo misli, da to v ZDA ni pomembno, potem se hudo moti). T

Jep... pripravništva in delo financirajo tudi firme, kjer mladi delajo, ala Google, Apple, Facebook (pa seveda tudi meni manj znane), in te po študiju tudi čaka delo.

Ja, čaka te delo, če si razvijalec, v poštev pridejo še designerji, UX načrtovalci, kakšen produktni ali community managerji ... strogo humanisti in družboslovci pa se kar lepo postavijo v vrsto za dolgoletne neplačane internshipe.

No, ne pričakujem da bo humanist kaj tam iskal. Zato sem omenila samo za tiste, ki jih poznam.

Vsi tisti, ki zagovarjate zastonj šolanje se pošteno vprašajte, kakšen nivo študija imamo pri nas in kakšni kadri prihajajo iz naših faksov. Pa koliko so dejansko pripravljeni za vstop na trg dela. Če želite, vas ob naslednjih pogovorih za delo povabim zraven, pa boste videli, kakšen je nivo osebnostnega razvoja, komunikacije, razgledanosti.
Mateja je s svojim postom zadela žebljico na glavico, samo resnica zna včasih biti malce kruta, a ne.

In zakaj bi plačljivo šolanje to stanje kar tako spremenilo?
Zakaj bi bili programi avtomatsko boljši?
Zakaj bi se avtomatsko vpisali boljši in bolj zagnani študentje?

Zaposleni na univerzah so plačani in pričakuje
se, da bodo delali kvalitetno in strokovno ne glede na to ali je plačnik
njihovega dela država ali študentje oz. njihovi starši.

To je približno tako, kot da zagovarjamo, da se lahko stanje
v zdravstvu izboljša samo, če bo zdravstvo plačljivo s strani
uporabnika zdravstvenih storitev.

Skuiki, ti bom odgovorila z vprašanjem: so naši faksi na nivoju dobrih tujih? In če omenjaš zdravstvo: zakaj zaboga imam neprimerno boljši in hitrejši nivo zdravstvenih storitev, ko plačam zanje? Gre za dejstvo, ne za natolcevanje ali ugibanje.

Ma, jaz osebno mislim, da je v slo največji problem ta, da je prelahko priti na faks (in to da je preveč neuporabnih študijev). Mislim, da imamo enega največjih deležev mladih vpisanih na fakultete, po drugi strani pa tudi eno od najvišjih stopenj brezposelnosti med mladimi. Mamo torej en kup izobraženih mladih, službza nas pa itak ni. In potem si ujet vmes: službe za svojo izobrazbo ne dobiš, na delovno mesto, kjer imaš pa več stopenj previsoko izobrazbo, te pa noben noče vzet. Govorim iz lastnih izkušenj. Vsako leto vpišejo po 600 ali več ekonomistov, itd. K jih res rabimo ja...

Skuiki, ti bom odgovorila z vprašanjem: so naši faksi na nivoju dobrih tujih? In če omenjaš zdravstvo: zakaj zaboga imam neprimerno boljši in hitrejši nivo zdravstvenih storitev, ko plačam zanje? Gre za dejstvo, ne za natolcevanje ali ugibanje.

Za tem "dejstvom" se skriva širše vprašanje: smo res pripravljeni pristati na to, da ne bomo imeli več javnega zdravstva in šolstva samo zato, ker so isti
zdravniki/profesorji/vstavi poljubno očitno pripravljeni delati boljše (za enako denarno kompenzacijo), ko nismo njihov indirektni plačnik preko države, ampak račun poravnamo na mestu sami?

Skuiki, ti bom odgovorila z vprašanjem: so naši faksi na nivoju dobrih tujih? In če omenjaš zdravstvo: zakaj zaboga imam neprimerno boljši in hitrejši nivo zdravstvenih storitev, ko plačam zanje? Gre za dejstvo, ne za natolcevanje ali ugibanje.

Za tem "dejstvom" se skriva širše vprašanje: smo res pripravljeni pristati na to, da ne bomo imeli več javnega zdravstva in šolstva samo zato, ker so isti
zdravniki/profesorji/vstavi poljubno očitno pripravljeni delati boljše (za enako denarno kompenzacijo), ko nismo njihov indirektni plačnik preko države, ampak račun poravnamo na mestu sami?

V teoriji ne. V praksi pa res ne vem, kako na drug način doseči kvalitetnejši nivo storitev.

Moja izkušnja s študijem v tujini (Francija) je bolj slaba kot dobra. Slaba kvaliteta predavanj, precej nesmiselni izpiti (prevajanje literarnih del v tuj jezik brez slovarjev), na rezultate smo čakali po več mesecev, pisarna za tuje študente nam je sporočila napačen datum začetka predavanj, tako smo vsi zamudili, tajništvo je bilo zaradi bolezni zaposlene zaprto tri mesece skupaj, v vrsti smo čakali v sobi z računalniki da smo prišli do interneta, kar je bil edini način (poleg lokalnega McDonaldsa) da si prišel na internet, pa še to samo na njihovih računalnikih in za največ eno uro, pa še bi lahko naštevala (ogromno počitnic, kar bi sicer marsikdo štel v plus, samo jaz sem šla tja da bi se kaj naučila). Da o subjektivnem ocenjevanju brez kakršnekoli utemeljitve sploh ne govorimo (kot Erasmus študent si seveda zdelal, kot tujec pa kakšne višje ocene nisi mogel dobiti).

Na koncu pa so morali posredovati direktno iz Ljubljanske Univerze da so poslali uradne rezultate izpitov, ker bi drugače morala vrniti štipendijo.

Pa ko smo že pri FF - kateri oddelek se vam zdi pa koristen & kvaliteten? Resno sprašujem, ni provokacija.

sem študentka smeri pedagogika in andragogika in so far nimam pripomb

Če se ne motim, si šele na začetku študija, ne?

Didi, konkretno mnenje boš imela, ko boš (če boš imela to srečo) po zaključenem študiju začela hodit v službo. Če boš zanjo vsaj približbo usposobljena, potem je fakulteta dobro opravila svoje delo.

Ah za svojo službo bom jst veliko bolj usposobljena kot 90% ljudi ki se bojo zaposljevali v isti kader, predvsem zaradi prostovoljnega dela, ki ga opravljam, tk da moje osebno mnenje je da je na vsakem posamezniku da si pridobi izkušnje za delo, ki ga želi opravljat, šola je tam bolj ko ne samo da mi da teoretično podlago, kaj pa bom z njo nardila je pa na meni, je pa res da ni prov prevec veliko študentov, ki bi počeli kaj takega.

Če se ne motim, si šele na začetku študija, ne?

Povdarek v mojem prejšnjem postu je na SO FAR, torej do zdaj še nimam pripomb, ker je res, da sm šele na začetku študija in še najbrž ne morem met čistega mnenja. Sem pa pač komentirala ker je bilmomenjen ravno moj fax

No, glede konkretnih smeri lahko povem takole - študiram ruščino in francoščino po starem programu, sem absolventka. Francoščina je obup, z nekaterimi res redkimi izjemami (pravzaprav mi na misel prideta samo 2 profesorja, ki sta res v redu) so predavanja popolnoma zanič, vaj je bistveno premalo, nivo znanja, ki nam ga dajo, ni za nikamor. Kaj zahtevajo od nas? Jah... še enkrat višji nivo, kot nam ga dajo. Za diplomski izpit moramo pisat 4 strani dolgo dizertacijo na temo, na katero se ne moremo pripraviti, ker nam je pač ne dajo vnaprej (pa to niso neke teme, ki bi jih prej obravnavali na faxu, da bi vsaj na besedišče bil pripravljen...). Niti se ne učimo pisat dizertacije vsa 4 leta, ampak samo v zadnjem letniku, pa še to v celem letu napišemo samo eno (!) celo dizertacijo. Sicer pa vse po delih "danes se bomo učili uvod, jutri jedro...". Skratka bullsh*t. Mislim, da se je to z bolonjo sicer uredilo, samo sam študij pa ni nič boljši.
No, ruščina je druga zgodba, sem bila do zadnjega letnika zelo zadovoljna. Edino, kar me moti, je prevelik poudarek na literarni teoriji (sošolka, ki hodi zraven na primerjalno književnost, je rekla, da je o literarni teoriji in književnosti več zvedela na rusistiki, kot na lt, tako da... ja no ). Ampak to se pa je z bolonjo uredilo in se mi zdi, da je to en redkih študijev, ki je po bolonjskem sistemu še boljši, kot je bil.
Ampak zanimiv študij gor ali dol, prakse ni pa nič. Končaš fax, pa sploh ne veš, kje bi službo iskal. Razen mogoče na kakšni jezikovni šoli, tam pa tako jemljejo samo študente, ker sta to 2 taka jezika, da načeloma niti ne rabijo redno zaposlenega profesorja, ker ni dovolj povpraševanja. Vsi ti rečejo "pa bodi prevajalka". Mhm, ja, sem že tam... v vrsti za celo gručo študentov in native speakerjev, ki se prodajo in tolmačijo za 10€ na uro. Zahteve take, da dol padeš, vsi mislijo, da končaš študij in si slovar na dveh nogah..hvala lepa Pa še to - študirala sem na pedagoški smeri. En najtežjih in najbolj neuporabnih izpitov, kar sem jih imela za narest v vseh teh letih, je bil didaktika. Prakse smo imeli pa točno 2 tedna - mislim, da smo morali it 5x na eno srednjo šolo poslušat, kako zgleda poučevanje (moram rečt, da sem se več naučila od moje lastne profesorice iz srednje šole), pa še 10 ur na "svojo" šolo, kjer smo potem tudi imeli 5 nastopov - 3x po 20 minut, 1x celo uro, zadnji nastop je bil pa že ocenjen, in to je bilo to. In po tem smo mi kao usposobljeni za učitelja al kaj? V vsem tem času mi ni noben pokazal, kako se izpolne dnevnik al pa redovalnica, al pa kako od znotrej zgleda zbornica, tajništvo...pa tak. Skratka obup.
Bi lahko še ene trikrat več napisala (najbrž kar za celo 4stransko dizertacijo), pa mogoče boljš, da neham