Takole preko fotografij ju je včasih kar težko ločiti, ja, pa v živo imajo nekateri tudi probleme

, ampak se ju da hitro "naštudirat". Temeljno znanje, ki je pri tem potrebno, je dejstvo, da je Amarand srebrn (čez nekaj let bomo lahko rekli siv

), Rea je pa bolj rjavkasta. Sve so ostalo nianse

.
Tudi to, da je danes moral Amarand oddat nov vzorček urina, pa sem iz tega malodane magistrirala

. Dvakrat nam je podvig že uspel, zato smo optimistično vstali ob sedmih, mucka sta namesto briketov dobila konzervico, glavni junak današnjega poročanja fino zalito z vodo, da bo ja hitro lulal. Wc se je v času mlackanja odselil v sobo k Rei, Amarandu pa sva v začasnega nasula "pesek", namenjen pridobivanju vzorca urina (plastične kroglice, za katere veterinar trdi, "da so za mačka enakovredne pesku"; no, dotičnemu mačku niso, ker a) jih je precej malo, da se ne more niti spodobno vkopat in b) zoprno šumijo). Scena je bila torej pripravljena, zato sva čakala. In čakala. In čez kakšno uro začela mačkonu prigovarjat, naj vendar že opravi, da se bo lahko dan odvrtel naprej. In ga čez naslednje pol ure postavljat v wc. Rea se je naveličala že dosti prej, pričela je z "arijo o pozabljenih in zapostavljenih", vmes pridno zakopala svoj pridelek v klasičnem wc-ju, nato pričela razgrajat z žvenketajočimi igračkami, odprla omare, se spet oglasila ... Na tej strani vrat vmes nobenega napredka, razen tega, da sem kroglice stresla iz wc-ja, misleč, da bo junak morda opravil v praznega, jih nasula nazaj in postopek še enkrat ponovila.
Nato je prišel trenutek Reine osvoboditve, wc z njenim skritim zakladom je romal na balkon, Amarand pa nanj:

Prešinilo me je, da bi mu olajšala pot do olajšanja s tem, da na "medicinski" wc namontiram pokrov - da se bo počutil bolj domače. No, se ni. Se je pa Rea, ki se je spravila sedet na te fine kristalčke, ki tako lepo pokljajo. Torej je bilo potrebno v wc-ju narediti prostor za tistega, na čigar cesarsko pešačenje čakamo. Reo, ki se je spraševala, zakaj se že prej nisem spomnila pokrit plaže, sem deložirala (ja, spet smo poslušali pritoževanje). Sledila je nova porcija konzervativne juhice, da ga bo ja pritisnilo. Nato še dvakrat praznjenje in vračanje kristalov, vmes poskus z nekaj zmečkanega wc papirja. Brezuspešen, kakopak. Medtem sem se sekirala, kaj vendar tako mučim in psihiram ubogega mačka. Ta ubogi mučeni in psihirani maček pa je veselo predel, se mi celo pustil skrtačit in nasploh kazal veselje nad življenjem, v katerem že pred deseto uro dopoldan dvakrat večerja ljubo "mokro hrano". Pa zopet prigovarjanje in postavljanje v wc ... Po ne vem katerem poskusu je obupal nad menoj, se zleknil v tisto plastiko in se odločil, da bo dremal tam, če si ne dam dopovedat. Odločila sem se torej, da poskusimo z metodo lovljenja urina v posodico, prinesla njun wc, poln posipa, pripravila skodelico ... in izvisela. Vrnila fake pesek in se "nehala obremenjevat". Skočila vsakič, ko sem zaslišala, da koplje po njem. Dlje od brskanja po kroglicah ni prišel. Opoldne sem se odločila za še en poskus lovljenja. Tapravi wc je bil pripravljen, midva z Amarandom pa naveličana. Ko sem ga dvignila, da ga postavim v posip, me je nejevoljno ogrizel, potem pa le dvignil rep, posodica je bila podstavljena ...
5 čez dvanajsto sem končno prišla do tako željenega vzorčka. Pa naj še kdo reče, da je to prepozno

. Rezultati so bili

, nič problemov, tigra pa za konec wcjade zvečer počastim s Sushi catom. Mislim, da bo piščanec z olivo pravšnja izbira za maltretiranega gospodiča

.
V glavnih vlogah weceloigre sta nastopila:
Amarand

Rea
