Daj si duška

Je kar šlo.
Ti pa niso mogli gor, hkrati so ugotovili, da tudi dol ne morejo/ne znajo/ne upajo.

Pri nas pa burjica, suho, enih 8 stopinj. Plusa, se razume

Ja sej.... jaz pa perilo na štriku.... cel teden.... razen danes!

Pa kaj je s to Slovenijo neumno, pa našimi nesposobnimi službami!!! Jaz štekam, da je dela veliko, ampak da ENA in ISTA enota ni enotna?? Mislim, kako da fak imajo to sploh urejeno bazo podatkov????? Ker je tole kar sem zdajle dobila ena navadna bedasta bedarija, da ne omenjam neprijetna in še kaj!!! Se sploh ne zavedajo kaj počnejo, mislim WTF To je taka stvar pomoje, ki bi jo kakšen Svet znal fajn zagrabit pa malo zatežit.

Aja, eni nimajo vpogleda, tisti ki ga imajo pa ne preverijo. Ma niste resni, res ne... Pa a lahko prosim JS slovenije neha miljone denarja metat stran IT družbam, ki držijo monopole s hčerinskimi podjetji, ki delajo slabe programe, ki si dobesedno bašejo žepe z vzdrževanji, ki nategujejo nevedne ministre z raznimi "novitetami", na koncu je pa program slab, občani nezadovoljni, uslužbenci pa zbegani, za kar so deloma krivi ravno programi. Tudi v IT delu je korupcija, na kar je KPK že opozarjala..


Jezna sem!

Vdih. Izdih. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih.

Boljše, all?

Saj ko dam enkrat ven iz sebe, je itak takoj boljš.

Jst pa res ne vem, ZAKAJ sploh še bit do jutri. Itak je tko u k**** vse...
Življenje ima smisel, če je lepih trenutkov količinsko več kot slabih, oziroma če lepi odtehtajo slabe vsaj po kvaliteti, če že ne po količini.
Nazadnje se je to zgdilo ene 3, 4 leta nazaj. Zakaj bi človek sploh še vztrajal in se trudil do jutri? Resno, resno razmišljam da se nebi.

MM, ker je za "tadrugo" vedno cajt, kot pravi moj stari Čisto majhen, a zadosten razlog, se ti ne zdi ? Pa zato, ker je včasih bolje biti žalosten in na psu, kot ne-biti-sploh. Ker od tam pa res ni povratka. Pa svojemu psu pa mačkam reči, da se je "nazadnje to zgodilo ene 3, 4 leta nazaj" in upam, da te fejst oglodajo in spraskajo, ker ne mi rečt, da ti vsaj oni ne polepšajo dnevov

Sploh ti je pa Leia pričarala kup udobnih postelj in bi bil greh, da jih ne sprobaš in poročaš, katera je najboljšejša. Do takrat, ko vse preizkusiš, bo pa že pomlad, rastlinski srečelov bo na polno presenečal in vsi bomo boljše volje . Zdaj pa hitro en giro s Kajčotom, v soboto pa odpelješ papir med samo dobro družbo, pa bo kar nekaj lepih trenutkov na tehtnici .

MM, je drek ja. Ampak poglej iz svetle strani: ko misliš, da ne more bit več slabše, ti bo že naslednji dan serviralo še dodatno novo svinjarijo. Mi je prav škoda zapravit priliko, da ne bi izvedla, kaj se bo sesulo jutri. Pa pojutrišnjem. Pa še kakšn dan za tem. A tebe res ne zanima več?
Ne bom pa nobenmu v fris lagala, da je fino, ker pač ni. Ne zmorem niti same sebe več prepričevat, da bo boljše. Bo al pa ne bo. Samo če me ne bo tuki, ne bom vedla, a ne.

P.S. a se morš nujno trudit? A maš možnost rečt: "Ne grem se več!" in se enostavno ne trudit? Ostat v postli odločena, da dneva, ki ga nočeš, pač ne boš vzela? Jaz sem to parkrat naredila v vrhuncu aknsioznosti in mi je prineslo izredno olajšanje. Pol mi je pa čez par ur ratalo dolgčas in sem pač vstala in živela dalje. U bistvu niti do 12h nisem zdržala.

To ne pali zarad dveh razlogov:
-ker mi mačke in pes sesujejo VSE ker hočejo hrano in ven lulat (nema spavanja čez sedmo uro, niti ob nedeljah)
-ker če se že slučajno zgodi čudež in mi ne teži xy žvali in žblj folka da kaj vse moram naredit, pol me pa slaba vest najeda tolko da ne morem v miru počivat.
Jaz bom lahko v miru spala ko RES ne bo ČISTO NIČ več drugega kar bi lahko počela, na kakršen koli način....

To se moraš naučit mal nase mislt in bit sebična in ne pustit, da te kriva vest daje, če te nima za kaj. (Pa ne govorim kar tko, sem še ena taka, ki se s tem spopada, ampak se pač naučiš da je treba kdaj najprej nase pomislit. Ker če celo življenje samo to krivo vest, brez osnove, poslušaš, se ne konča dobro. Sem tudi to že vidla.)

Eh sej žvali tud jaz porihtam, niso one krive, če se jest ne grem več. Fenobarbiton za Neži pa mačja malca ob 8 pa verjetno lulat (jest, ne one ). Pol grem pa protestirat dalje v postlo. No, sam pol se spomnim, da bi mi pasu kofe pa spet vstanem... Sej pravim, da mi ne gre dobr, ampak odločitev je tista, ki osvobodi, tud če pred poldnevom že pucam.

Una tvoja teorija o smislu mi ne gre iz glave. Pomojem življenje nikoli nima zares smisla, vsaj ne takega, ki bi ga mi sproti razumeli. Samo če ti je fajn, ti dol visi za smisel, ko se že tko matraš, vidiš pa vir svojega trpljenja lih v tem, da ni smisla. Ampak če že moram iskat nek smisel, pol so to sigurno tisti, ki jih mam rada. in res samo peščica dvonožnih. Čas, ki ga imamo na razpolago z njimi, je že tako strašno kratek, ne bi se hotela odpovedat niti minutki, ki jo lahko preživim z njimi.

To ne pali zarad dveh razlogov:
-ker mi mačke in pes sesujejo VSE ker hočejo hrano in ven lulat (nema spavanja čez sedmo uro, niti ob nedeljah)
-ker če se že slučajno zgodi čudež in mi ne teži xy žvali in žblj folka da kaj vse moram naredit, pol me pa slaba vest najeda tolko da ne morem v miru počivat.
Jaz bom lahko v miru spala ko RES ne bo ČISTO NIČ več drugega kar bi lahko počela, na kakršen koli način....

Tega ni. Zmeraj je kaj in potem se človek zaloti, da si že v nedogled govori "samo še to naredim pa tisto speljem, potem pa bom počivala/bolj skrbela za zdravje/vstavi poljubno".
Življenje pa gre mimo.
Ne ga (življenja) jemat preveč resno, to človeka preveč potre.
Meni je tole dalo precej misliti:

Duško zakaj se zdele tle en sranje usuva...najprej sm včer za dobro jutro avto podrajsala ob steno v garaži (sej ne da se ful sekiram, sam fajn pa vseen ni), potem popoldan preučujem moje krasne mini sadikce paradižnikov in ugotovim da v vseh lončkih mrgoli enih majhnih, prozornih črvičkov in da so mi očitno prodal okuženo zemljo (pa sm jo šla prov v Semenarno iskat, da bo ja ta prava) in sm lohk vse skp ven vrgla da mi ne bo šlo še na par lončkov k jih mam. Pa tok sm se veselila teh paradižnikov, k en mičken otrok.
In medtem k tole pišem mi je še mami sporočila, da je od sestre kužika zbolela in da že dva dni bruha in gresta zdj na veterino.

Btw tole naučit se bit mal sebičen traja...men prbližno uspeva šele po letu in pol strogega treninga prej sm se trudla pa leta. Pa itaq da mam še zdj kdaj slabo vest, če slučajno ne grem kam k se spodob al pa ne nardim kej tist dan k sm si jaz zamislila da bom...sam pol se trudim to kr mal odmislit pa včas gre lažje včas pa ne ampak jaz se ne dam.

Meni je tole dalo precej misliti:

Zakon! Ful mi je všeč.

MM, tole se grozno bere. Moraš si vzeti čas zase in to takoj

Nobene energije ne moreš akumulirati, če si že v osnovi v slabem obdobju,
potem ti pa še tisto, kar uspeš iztisniti iz sebe, spijejo drugi (ali pa prilagajanje
pričakovanjem okolice ali "družbenim standardom").

ajde MM, zj pa dost - glavo pokonci (pa ne mi rečt "lahko rečt, sam`..." - ker to vem, še predobro!)
pa pridi v soboto gor k nam po zalogo pozitivne energije!