Trije smo najboljši par!

Bogi, sožalje. Res lep mucmac.

Bi rada kaj "pametnega" napisala...

RES mi je žal...

Naši temi si pa kar nekaj časa nisem "upala" pogledati v oči in prste, gotovo ni potrebno pojasnjevati, zakaj. Ampak verjetno je res čas, da se oziram tja gor v zvezdice brez cmoka v grlu.
Marsikaj se nam je pripetilo v tem času, zelo zelo kmalu po Mašijevem odhodu na mavrico naš prostoživeček Franček ni več prihajal samo na pogovor prek oken z našima razbojnikoma in po hrano, ampak tudi po doze crkljanja, sem se kar odločila, da mu je to dal za nalogo Maši od zgoraj Zdaj ima že skoraj stalno rezidenco v kuhinji, vsekakor pa vsakodnevno nočišče s petimi zvezdicami Ker smo v kuhinji brez vrat Frančku puščali odprto okno, da gospod lahko pride, kadar želi, nam je na novoletni dan po grdem naključju in nepazljivosti ušel Rožle Hvala bogu je na sosednjem vrtu, kamor prideš, če skočiš čez okno, čakal Frančka, da bi ga pospremil noter Proti večeru je na pomoč priskočila tudi Klavdija (ki skrbi za prostoživečke v našem okolišu) in povsem natančno napovedala, kje nas Rožle čaka. Neverjeten večer, ki nas je vse osupnil, vam rečem, kuhinja pa je takoj seveda dobila vrata
No, in potem sem dobila nalogo, da poiščem mucka za babico in dedka, ker je tudi njun zajček Mandi šel v mavrico (najprej je spal v moji sobi, potem pa sem ga pred leti v času dopusta zaupala v njune roke in ko sem prišla nazaj, ga še nisem videla bolj srečnega in razigranega, tako da je ostal pri njima in dočakal 8 let, kar je za zajčka že pravi seniorski dosežek). Kmalu sem dobila pomisleke glede na njune počasnejše reflekse in občasno "senilnost", da ne bi kdaj slučajno kdo pozabil zapreti vrat ali okna, pa naša babi ima seveda stanovanje okrancljano z nešteto rožami...ampak... medtem sem bila že jaz pečena... pa se naša trdnjava (Oaza88, oprosti, ampak ta izraz je legendaren ) ni pustil prepričati. Pa je s pritiski pomagala še naša soseda Simona Naslednji trenutek sva že bila v avtu na poti

No, pa so spet trije najboljši par, Maši ima pa piedestal v vsaki sobici
In čisto nenamerno se je k nam vrnila podobna energija kot pred meseci, samo da ni veverička ampak žabica

Nežna, cartasta, non stop predajoča in razposajena Lučka Hope




Rožletov odziv na novo cimro (po dveh prespanih nočeh se je odločil, da je opravila preizkus )


Taklele joga velikan je naš črnušček


Čuri Muri je ob gledanju ptičk in ribic največja neroda in stalno pada s polic, hkrati pa pravi atletski plezalec


Da ne bo Franček žalosten (čeprav ne bi smel biti, ker sva šla v mrazu gazit v sneg čez cel travnik, da sva mu naredila potko do naše hiše, ker ga že dva dni ni bilo na spregled )



Časi za nove radosti in večne spomine, torej

Razjokali ste me.

men se tud neki nabira...

Meni tudi , ampak pogled na vaše zavese hitro povrne nasmešek na obraz

oh ...

Tjaša, kaj naj ti rečem...vse, čisto vse, se zgodi z razlogom...
pa ja, valda, cmizim na ful, ko berem tistile tvoj post, kaj pa si mislila...

Luštni ste še pa še, vsi po vrsti!

Krasni ste, zlati ste, imejte se lepo, imejte se radi.
p.s.nikoli ne bom pozabila prizora, ko si odhajala domov z veterine, po tem, ko ste se poslovili od mucka.In sem srečna, da si okrevala.

Lepa družinica ste! Srečno!

Ja, nekam sumljivo prašno je kar naenkrat v tej sobi....

Dopoldanski sončni žarki

Sončki in srčki!

A dej pejta že mal na dopust

Takele kičerije mamo

saj so vsi trije srčki, res so...ampak meni je pa Čuri največji srček! Lej ga no, ko en atek... pa taka mickena miškica je bil...
Super so se poštekali, res lepo!

kako fino

iiiiii, mali Čuri kolk je zrasel če se spomnim tistih slikic ...

Čuri Muri je res ta prav ata, vsake nove družbe je zelo vesel in je takoj zelo bratski. Si pa vzame veliko pozornosti in je zelo muhast, če kaj ni tako kot želi, nastrada omara, po kateri prav spretno razbija in naša ušesa V zadnjem času se je še malo potegnil in je zdaj res čudovit postaven dec, ki se še vedno tako rad stisne in "navali" na sesanje nosu ali prstkov. Pravzaprav si ne predstavljam lepšega začetka in zaključka dneva

da se ga še malo spomnimo, tegale vašega "ata", ko je bil še mali mišek...