Rdeča barva ni najbolj primerna za v spalnico, ker vzpodbuja in vznemirja.
Bom prilepila odlomek iz moje doktorske:
Toda kupci se včasih ne zavedajo, da je njihova izbira barve, čeprav ustreza njihovemu okusu, slaba za splošno funkcionalnost znotraj *****.
Čeprav fiziki definirajo barvo v hladno znanstvenih terminih, pa barve v opazovalcih spodbudijo mnogo več kot le golo opažanje razlik v elektromagnetnem valovanju (Wright 1995-1998:12).
Wright v svoji knjigi navaja splošna opažanja pri uporabi barv pri notranji opremi hotela, spalnic in bara: “Vedeli sva, da preveč rumene v spalnici vznemirja goste, medtem ko imajo vsi radi večinoma rožnate spalnice – toda rožnata barva v spalnici mora imeti kontrastno barvo, sicer se moški gostje počutijo neprijetno. Rdeča je dobra v baru, saj spodbuja družabnost – toda uporabiti jo je potrebno previdno, sicer se radoživost lahko sprevrže v agresijo. Modra ne učinkuje dobro v restavraciji. Zelena deluje dobro povsod….” (Wright 1995-1998: 13)
V (izdelku) je potrebno prilagoditi barvo notranjosti tako da bo ustrezala okusu kupca in hkrati podpirala psihofiziološke lastnosti ***** – zbranost, budnost, pozornost, hiter reakcijski čas (npr. rdeča) - vendar pa preveč žive barve lahko vodijo v utrujenost in živčnost.
5.1 VPLIV BARV NA ČLOVEKA
V vsakem trenutku nas obkroža na tisoče različnih dejavnikov, ki vplivajo na naše počutje, razpoloženje in delovno sposobnost. Barva je nedvomno ena od teh dejavnikov in vpliva na naše vedenje in dojemanje. Barva ima sposobnost okrepiti reklamna sporočila ter vplivati na delovni učinek zaposlenih v pisarni. Uporaba, pomen in simbolika barv so pogosto zelo zaznamovani z lokalnimi kulturnimi dejavniki.
(vir: [url]insideintelligenceonline.com/1208/the-influence-of-color/[/url] citirano junija 2012)
Barva vpliva na temperaturne senzacije in celo na čustva oziroma počutje ljudi. Zlasti je to pomembno v okoljih, kjer je pomembna koncentracija in storilnost, na primer šole ali delovni prostori. Če prostori niso pravilno obarvani, se delavci v podjetjih pritožujejo zaradi neugodnega zdravstvenega stanja. Za pravilno ureditev delovnega prostora moramo uporabljati kontrastne barve ne samo zaradi primerne dekoracije, ampak zlasti zato, da se vidno delovno polje z obdelovanim materialom jasno odraža od okolice ter da se izognemo neugodnim paslikam. (Trstenjak 1996:401)
Barva ima celo tolikšen vpliv na zaznavo, da delavci dojemajo svetlo rumene zaboje lažje kot sive, rjave ali črne. Nasprotno nam svetlo rumena tla zbujajo vtis, kot da bi hodili po pesku, modra so kakor led, roza tla pa se ne zdijo tako trda kot rjava ali opečno rdeča (Trstenjak 1996: 406).
Pred nekaj leti je določena letalska družba ugotovila, da notranjost letala, pobarvana z modro barvo, spodbuja strah in nervozo potnikov, ki so se bali letenja. Problem so rešili tako, da so notranjost prebarvali v zemeljske barve in potniki so se počutili varnejše. Nemški raziskovalci v Münchnu so raziskovali vpliv barve na mentalno sposobnost. Dve skupini otrok so pustili, da se igrajo v dveh različno obarvanih sobah. Otroci, ki so se igrali v sobi, ki je bila pobarvana s svetlimi, živimi barvami (rdeča, rumena, oranžna), so pokazali takojšnje izboljšanje IQ-ja za 12 točk, tistim pa, ki so se igrali v beli, sivi in rjavi sobi, se je IQ na testu zmanjšal za 14 točk. S podobnimi poskusi so prišli do dognanj, da rdeča stimulira možgansko dejavnost, zelena in modra sproščata in spodbujata ustvarjalnost, razvoj in nove ideje; temne, akromatične barve pa jih zavirajo in povzročajo depresijo (A. M. Eisenberg,
http://www.dynamicchiropractic.com/mpac ... p?id=41361 citirano dne 13. 6. 2012).
5.2 Psihološki in fiziološki vplivi posameznih barv
Zgornji primeri jasno kažejo, da ni vseeno, s kakšnimi barvami opremimo delovno okolje, še zlasti če gre za prostor, kjer mora oseba delovati zbrano in sprejemati trezne odločitve, od katerih je lahko odvisno človeško življenje – takšno okolje je na primer kabina vozila. Preučiti je treba psihološki in fiziološki vpliv barve na človeka, ter ga aplicirati tako na *****, ki mora biti miren, zbran, buden, ne pa preveč stimuliran saj to lahko vodi v utrujenost – pa tudi na potnike, ki jih mora okolje umirjati in jim vzbujati zaupanje v varnost prevoznega sredstva in zaupanje vozniku.
Rdeča je vroča in prodorna barva, zato deluje na organizem kot psihofizični stimulans. Srčni utrip se pospeši, zvišata se mišična napetost in krvni pritisk, pospeši se krvni obtok in delovanje jeter, poveča se izločanje adrenalina in poglobi se dihanje. Trstenjak jo imenuje duševni stimulans. Včasih lahko povzroči celo glavobol, zato obsevanja z rdečo svetlobo ne bi smeli uporabljati pri ljudeh, ki se hitro razburijo ali so emocionalno moteni. Rdeča deluje vznemirjujoče in povzroča tenzije, hkrati pa lahko nekatere ljudi nekoliko povzdigne, spodbuja aktivnost in intelektualno dejavnost (Kovačev 1997: 143-144.) Rdeča se uporablja kot opozorilna barva zlasti v signalizaciji, saj je reakcijski čas za rdečo barvo najkrajši, kot je dokazal Anton Trstenjak (Trstenjak 1996:273).
Oranžna ustvari prijetno, toplo klimo v prostoru. Spodbuja delovanje srca, vendar ne vpliva na krvni tlak. Oranžni žarek okrepi pljuča, pankreas in vranico ter ustvarja občutek prijetnosti. Deluje kot čustveni stimulans, lahko pa posameznika tudi utruja in celo zamori. Njena prisotnost lahko tako vznemirja kot tudi pomirja. Poleg tega še pospešuje prebavo in povečuje apetit (Kovačev 1997: 161-162, Trstenjak 1996:403). Nekateri pa lahko oranžno barvo dojemajo kot umetno in ceneno ali pa vsiljivo, nasilno, nadležno in hrupno (Kovačev 1997: 84).
Rumena spodbuja motorično dejavnost in gibanje. Subjekt, osvetljen z rumeno svetlobo, se nagiba k živčnemu trzanju in udarjanju, celo hipermotoričnosti (151). Je zelo stimulativna za oči, zato jo uporabljamo kot opozorilno barvo. Zvišuje krvni tlak, pospešuje pulz in povečuje hitrost dihanja (152). Anton Trstenjak jo imenuje mentalni stimulans. V seriji poskusov je dokazal, da dolgotrajno gledanje istega barvnega dražljaja rumene barve skrajšuje reakcijski čas, saj stimulira in vznemirja.(Trstenjak 1996:277)
Med raziskovalci velja konsenz, da so rumena, rdeča in oranžna poživljajoče, stimulativne in vzpodbudne. Rdeča ima celo zanimiv vpliv na percepcijo časa, kar s pridom izkoriščajo restavracije s hitro hrano, ki jedilnico pobarvajo v rdeče, da goste pripravijo do tega da hitro pojejo in odidejo. Ne samo to, rdeča celo spodbuja apetit. Veriga restavracij McDonalds uporablja barve svojega logotipa, rumenega loka na rdečem ozadju, veriga Burger King ima rdeč in oranžen logotip hamburgerja, veriga Wendy's pa rdeč logotip z belo pisavo in dodatnim rumenim kvadratom.
(A. M. Eisenberg,
http://www.dynamicchiropractic.com/mpac ... p?id=41361 citirano dne 13. 6. 2012)
Fiziološki učinki
modre barve so ravno nasprotni učinkom rdeče. Ima prijeten, miren značaj, omogoča dobro koncentracijo, toda ob daljši izpostavljenosti lahko vodi v sanjavost. Učinek same modre barve na fiziološko stanje ni popolnoma jasen. Kovačev navaja, da po mnenju nekaterih avtorjev modra povečuje krvni pritisk in zožuje kapilare, po mnenju drugih pa umirja delovanje srca in upočasnjuje ritem dihanja. Trstenjak za modro barvo zapiše, da znižuje krvni tlak in mišični tonus, pomirja srčni utrip in upočasnjuje dihanje. Imenuje jo emotivni sedativ, ki nagiblje k miru in introspekciji ter še bolj pomirja živčna stanja kot zelena. (Trstenjak 1996:404).
Zelena deluje na živčni sistem pomirjujoče. Je namreč sedativa in hipnotična barva. Znižuje krvni pritisk in širi kapilare ter pomirja duha. Uporabljamo jo kot sredstvo za umiritev živcev ter za odpravljanje nespečnosti in velike izčrpanosti. Umirja tudi nevralgije in migrene ter duhovno uravnotežuje, zato jo pogosto označujemo kot barvo potrpežljivosti (Kovačev 154). Dolgotrajno gledanje zelene barve pomirja in posledično podaljšuje reakcijski čas, kot je s svojimi poskusi dokazal Trstenjak (Trstenjak 1997:277)
Učinki
vijoličaste barve na človekov organizem so zelo podobni učinkom modre, vendar so intenzivnejši. Kovačev (1997) navaja Goanga, ki trdi da vijoličasta deluje deprimirajoče in da v subjektu izzove potrtost, hrepenenje in melanholično razpoloženje. Zaradi napetosti, ki jo vsebuje, lahko vijolična deluje moteče. (Kovačev 157-158)
Rjava barva učinkuje na organizem pomirjujoče, vendar ga kljub temu ne uspava. Običajno jo doživljamo kot prijetno, predvsem zato, ker smo je vajeni. Je zemeljska barva in barva drevesnih debel, zato jo občutimo kot trdno, težko, solidno, stabilno in posledično varno. Kot barva zemlje in blata pa lahko učinkuje tudi umazano in ceneno.
Bela Prostori, kjer se je morala vzdrževati absolutna čistoča, so bili tradicionalno pobarvani belo (npr. bolnišnice). Zato dojemamo belo kot čisto, brezmadežno, sterilno – a tudi brezizrazno. Površine obarvane z belo barvo spodbujajo snago in red (Trstenjak 1996:411). Bel je sneg, zato to barvo pogosto povezujemo s hladom oziroma svežino. Velja za »severno« barvo. Občutimo jo lahko tudi kot čustveno hladnost, nematerialnost in praznino (Kovačev 1997: 96-97).
Črna je kot barva propada, gnilobe in razkroja nič, v katerem se vse konča. V krščanstvu jo dojemajo kot barvo smrti in žalovanja. Je negacija pisanih barv, barva nesreče, umazanije, surovosti, prostaštva in negativnih čustev. Črne predmete dojemamo kot težke, oglate in trde.
Po drugi strani je to zelo elegantna svečana barva, zlasti pri oblačilih in notranji opremi. Vzbuja vtis nedostopnosti in individualnosti. V sodobnem oblikovanju pomeni odpoved vsemu pretiranemu, nakazuje preprostost in uporabnost predmetov. Je modna in moderna barva. Učinkuje lahko tudi zelo čutno, zapeljivo in elegantno, zlasti v kombinaciji z rdečo.
Sivo barvo največkrat povezujemo z dolgočasjem, neodločenostjo in mračnimi občutji. Siva megla onemogoča jasno vizijo lastnega cilja in nas sili v stagnacijo. »Sivo območje« je difuzno področje med dovoljenim in kaznivim, samo barvo pa pogosto asociiramo z lažjo, skopostjo in drugimi slabimi lastnosti, celo z negativnimi občutji kot sta strah in groza.
Po drugi strani je siva daleč najpogostejša barva v modernem notranjem oblikovanju, zlasti za pisarne in poslovne prostore, pa tudi za avtomobile. Je namreč barva točnosti, refleksivnosti in teorije, funkcionalnosti in nevtralnosti. Kot tako jo pogosto uporabljajo za delovno okolje pisarn, kjer bi žive, močne barve lahko poslabšale koncentracijo zaposlenih. Vendar pa Trstenjak (1996:461) svari, da »…naj bi se sivini v tehnični uporabi čim bolj izogibali, ker so njeni učinki prej ali slej neugodni. Objektivna asociacija sivine je namreč megla, oblačno nebo« zato lahko siva deluje depresivno in zmanjšuje motivacijo. Poslovna oblačila so večinoma sive barve in so kot taka lahko zelo elegantna, a kljub vsemu zadržana, resna in ne-izzivalna.