mačje vedenje, psihologija

No, na srečo mačkon grize samo v igri. prej sem sedela na kavču in se je odločil, da bi se igrala z njim in ko sem ga dala v time-out, me je pogledal s tistimi svojimi učkami, da me je kr srce zabolelo.

Mi je pa tudi fant že pravil, da se je večkrat zbudil, in pri nogah zagledal samo eno mačjo rit z repkom, ki štrli izpod kovtra.

Bomo nadaljevali s to strategijo in z igračami, pa bomo videli, kako se bo obneslo.

Mačja mama, kako se je izšlo s starejšim mucem, ki ni maral družbe ostalih dveh mačkov in psa? Se je uredilo?

Še zmeraj je precej tečen... se trudim, da se mu bolj posvečam in ga cartam, se igram z njim ko so drugi zaprti.. je malenkost boljše, ampak je še zmeraj precej bolj siten kot ko je bil sam...

Aja, tudi jaz sem morala imeti mojega tastarega mačkona Levčija celo njegovo življenje ločenega od ostalih. Bil jim je tako nevaren, da niti slučajno ni smel priti do njih. Tako je on kraljeval v dnevni sobi in kuhinji, ostali pa v veži. Potem sem jih nekajkrat dnevno zamenjala v prostoru, da bi se le navadil na njihov vonj, pa je namesto tega premarkiral vse od oken, do kavčev. To je bil edini maček, katerega mož ni dovolil kastrirati, ker je bil nekako nanj najbolj navezan in se je bal, da ne bi preživel narkoze. Pucala za njim sem pa seveda jaz. Stresno je bilo, ker smo morali tako zelo paziti , da ni prišel do njih. Včasih sem bila tako naveličana neprestanega čiščenja in vsakodnevnega pokrivanja kavčev s polivinilom pred odhodom v službo in potem spet čiščenje urina s polivinilov, z okenskih polic itd. Včasih sem si v preutrujenosti za trenutek želela, da bi zaspal in se ne bi več prebudil. Ko pa je pri 14.letih zares zbolel je bila moja edina želja, da bi mogla za njim čistiti vsaj še nekaj let, samo, da bi se pozdravil.

no tako hudo pri nas hvalabogu ni. Trpi predvsem on sam, niti ne toliko ostali. On trešči in opraska tistega ki mu pride blizu, predvsem psa, ampak če ga drugi pustijo pri miru (recimo 2m razdalje) jih ignorira. Ne bo se on približal drugim in jih napadel. Počasi se bojo drugi naučili, da je treba držati varnostno razdaljo od njega, drugače so tepeni...
Je pa kastriran, sicer ne vem kaj bi bilo...

Ja res imajo naši mačkoni tako zelo različne značaje, eni nimajo nobenega problema pri združevanju, drugi se navadijo, tretji tako, kot tvoj jih nekako tolerirajo, če ga pustijo na miru, četrti, kot je bil moj Levči pa se nikoli ne omehčajo.

Naš Rudi je pa radovedne sorte, kar pa sosedovi mački ni preveč ušeč. Napiha ga kot zmešana, potem pa spizdjot domov

Imam pa eno vprašanje - kaj je fora mačjega lizanja? Rudi nas včasih liže po obrazu, pa ne vem, kaj bo to naj pomenilo. A mu sploh naj pustimo, da to počne?

Tule je primer razlage, zakaj mačke ližejo ena drugo ali človeka: http://www.cat-world.com.au/cat-licking Sem pa tudi nekje zasledila, da naj bi mačka z lizanjem druge tudi izkazovala višji položaj v hierarhiji (tista, ki liže drugo, naj bi bila nadrejena). To pa ziher ne velja za lizanje človeka Pri meni se vzajemno ližeta, najprej ena drugo in nato obratno. Pri tem pogosto drugo z eno tačko držita k podlagi, da ne uide, na koncu pa še malo ugrizneta drugo v uhelj, kar povzroči wrestling (pretep), ampak le v igri.

Naša Gigi pa priteče v naročje in daje poljubčke po obrazu, kadar pojem. Gleda me in prede kot traktor. Ima kdo podobno izkušnjo? Mogoče misli, da jokam in me hoče potolažit (čeprav se takrat drugače obnaša; vrti se okrog mene in drgne z obrazkom)... Če še naprej pojem se zvija v naročju in strmi vame ter občano daje buce

Eno je, ko se mački vzajemno umivata in vidiš, da gre za izkazovanje ljubezni. Rangiranje je pa čist drugačno. Moj Jack včasih Čupo manično liže tok intenzivno, da revi že kožo na ksihtu razteguje kot pri nekirurškem liftingu . Njej gre fejst na živce, on jo pa prav z obema sprednjima tacama zagrabi, da mu ne more pobegnit. Se potem tudi vsakič sklofata. Se točno vidi, da s tem izkazuje premoč.
Moji delajo oboje in je razlika res že na prvi pogled očitna.

V temi o mačji psihologiji: zakaj so mački depresivni:

Naša Gigi pa priteče v naročje in daje poljubčke po obrazu, kadar pojem. Gleda me in prede kot traktor. Ima kdo podobno izkušnjo? Mogoče misli, da jokam in me hoče potolažit (čeprav se takrat drugače obnaša; vrti se okrog mene in drgne z obrazkom)... Če še naprej pojem se zvija v naročju in strmi vame ter občano daje buce

Jaaa, to je tudi naša počela...sem včasih sedela na kavču pa kej počela pa pela zraven (sem bila še bolj mejhna, zdaj vem da moje petje ni za v javnost ) pa je vedno prišla pa skočila k men pa si me ogledala pa zlezla v naročje pa potem poljubčke dajala...ne vem sicer zakaj, sem jaz tud pomislila da misli da "jokam" al je blo pa podobno mačjemu zavijanju kdo bi vedu

haha, mačji kritiki priceless

Ohhh, kako luštno. Mene samo debelo gledata, če pojem. No, včasih se kakšen skrije pod kavč...

Meni je pa naša Kim smešna, ker ob vsakem kihanju ponori. Ful se kregat začne - mjavkat/bevskat, tudi če spi se zbudi in vsaj malo mijavka. Če jo kaj vprašaš, recimo "a je tolk hudo" še nazaj odgovarja, pa se pogovarjaš in te gleda nazaj pa cvili...

Reagira tako pa tudi, če preveč glasno pladnje za peko pospravljam in kaj podobnega.

Meni je pa naša Kim smešna, ker ob vsakem kihanju ponori.

Naš Šon tud ponori, dobesedno! Ampak samo, kadar jaz kiham, ostalih družinskih članov ne... Najprej začne zavijet/tulit, pol se pa prav zakadi v mene Isto naredi, če se kregamo, če vpijem na koga, ali pa če se jočem, vedno se zakadi v mene Toliko o "hvaležnosti", ker sem ga k hiši prinesla

U, to je naslednja stopnja. Naša se zakadi ne, te pa gleda in v bistvu govori, da ji ni všeč. Vsaj tako razumem. Ker tudi ko gre stran, če jo še kaj vprašaš, nazaj odgovori kaj.

Ko sem bla mlajša, smo pri hiši imel dva tigra, pa noben ni imel takega pihpih karakterja

Naša že pokojna mačka, se je moji mami, kadar je pela, zakadila v noge in jo pošteno obgrizla. Že nasplošno ni bila ravno prijazno bitje (zelo rada nas je pričakala za kakšnim vogalom in se zaganjala v noge, ali pa iz omare skočla za vrat in zasadila kremplje), petje, še posebej mamino, jo je pa čist iz tira spravilo. Moja ata je pravil da ni z mačko nič narobe, ima pač posluh

Lina neznansko uživa, če ji nekdo s prstom brska po ušesu. Ponori pa, če to naredim z robčkom na prstu, kadar ji hočem očistit ušesa... Go figure...

Imam eno veliko mačjo dilemo, ki se tiče mojega Sinija… Vsake toliko se mi porodi ideja, da bi mu morda pasalo malce aktivnejše mačje družbe (sicer živi s cca 12-13 let staro cimro Heinz, ki pa je že prvega dne Siniju jasno dala vedeti, da naj vanjo ne dira, če ne…). Mulc je star približno pet let, izredno navezan name, skrajno boječ do tujcev, za seboj ima dokaj razburkano življenje (če sem pravilno preštela, sem jaz njegov četrti dom, pri meni pa je dobra tri leta).
Ko sem ga dobila, je bil psihično povsem sesut muc, kar smo sicer lepo poštimali in je danes – če se ne dogaja nič izrednega in če je njegov dan rutinast – izredno ljubeznivo in nežno mačovje, navezano name kot sto hudičev.

Do cimre se obnaša tako-tako, kar pomeni, da ima obdobja, ko je npr ne spusti na posteljo (pade tudi kakšna batina, če se tastara vseeno ugnezdi in vztraja na svojem ), včasih gre mimo nje in ji primaže eno na rit, ni pa do nje nikoli pokazal odkrite agresije.

Drugače pa se obnaša, če pride na obisk kateri od mucev mojih staršev – večinoma jim pristane na hrbtu in jim s tem da vedeti, da so dokaj nezaželjeni na njegovem teritoriju. Gre sicer za starejše mačke (vsi 10+), ki jim nikakor ni do socializacije, kaj šele do igre.
Vseeno se mi včasih, ko poskuša začeti igro s Heinz (ja, tudi to se dogaja, ampak če je preveč vztrajen, jih ponavadi pokasira on ), zdi, da bi mu omogočila mlajšo, aktivnejšo družbo, se pa bojim, da do prišleka ne bi bil navdušen ali še kaj hujšega od tega. Zadnja stvar, ki si jo želim, je”miniranje” njegovega težko pridobljenega miru in samozavesti, zato tudi toliko oklevam. Obenem mi ni do tega, da bi posvojila muca, ki bi ga čez nekaj časa morala vrniti, ker sem videla, kako je menjava domov vplivala na Sinča in tega ne privoščim nobenemu bitju.
Naj povem še to, da vsakič, ko se posvetim Heinz (pa četudi jo samo pokličem), prileti on vmes in na vsak način skuša preusmeriti pozornost nase – skratka, mali attention whore.

Pustim stvari tako, kot so? Bi zanj bilo bolje, če bi imel ustrezno mačjo družbo? Osebno se sicer nagibam k prvi opciji, bom pa vesela vsakega nasveta, ker se obenem bojim, da bi ga s tako odločitvijo prikrajšala za dobro družbo. Čeprav, roko na srce, ni videti, da bi mu karkoli falilo . Imam pa pri mačkah vedno občutek, da nimam pojma o njih, čeprav vem, da ni ravno tako...