Imam eno veliko mačjo dilemo, ki se tiče mojega Sinija…

Vsake toliko se mi porodi ideja, da bi mu morda pasalo malce aktivnejše mačje družbe (sicer živi s cca 12-13 let staro cimro Heinz, ki pa je že prvega dne Siniju jasno dala vedeti, da naj vanjo ne dira, če ne…). Mulc je star približno pet let, izredno navezan name, skrajno boječ do tujcev, za seboj ima dokaj razburkano življenje (če sem pravilno preštela, sem jaz njegov četrti dom, pri meni pa je dobra tri leta).
Ko sem ga dobila, je bil psihično povsem sesut muc, kar smo sicer lepo poštimali in je danes – če se ne dogaja nič izrednega in če je njegov dan rutinast – izredno ljubeznivo in nežno mačovje, navezano name kot sto hudičev.
Do cimre se obnaša tako-tako, kar pomeni, da ima obdobja, ko je npr ne spusti na posteljo (pade tudi kakšna batina, če se tastara vseeno ugnezdi in vztraja na svojem

), včasih gre mimo nje in ji primaže eno na rit, ni pa do nje nikoli pokazal odkrite agresije.
Drugače pa se obnaša, če pride na obisk kateri od mucev mojih staršev – večinoma jim pristane na hrbtu in jim s tem da vedeti, da so dokaj nezaželjeni na njegovem teritoriju. Gre sicer za starejše mačke (vsi 10+), ki jim nikakor ni do socializacije, kaj šele do igre.
Vseeno se mi včasih, ko poskuša začeti igro s Heinz (ja, tudi to se dogaja, ampak če je preveč vztrajen, jih ponavadi pokasira on

), zdi, da bi mu omogočila mlajšo, aktivnejšo družbo, se pa bojim, da do prišleka ne bi bil navdušen ali še kaj hujšega od tega. Zadnja stvar, ki si jo želim, je”miniranje” njegovega težko pridobljenega miru in samozavesti, zato tudi toliko oklevam. Obenem mi ni do tega, da bi posvojila muca, ki bi ga čez nekaj časa morala vrniti, ker sem videla, kako je menjava domov vplivala na Sinča in tega ne privoščim nobenemu bitju.
Naj povem še to, da vsakič, ko se posvetim Heinz (pa četudi jo samo pokličem), prileti on vmes in na vsak način skuša preusmeriti pozornost nase – skratka, mali attention whore.
Pustim stvari tako, kot so? Bi zanj bilo bolje, če bi imel ustrezno mačjo družbo? Osebno se sicer nagibam k prvi opciji, bom pa vesela vsakega nasveta, ker se obenem bojim, da bi ga s tako odločitvijo prikrajšala za dobro družbo. Čeprav, roko na srce, ni videti, da bi mu karkoli falilo

. Imam pa pri mačkah vedno občutek, da nimam pojma o njih, čeprav vem, da ni ravno tako...
