Daj si duška

Teta živi v tujini. Vozila je celo življenje in bila dober voznik, nikoli ni imela nobenih nesreč. Ko je bila stara 70 let, je šla na testiranje za upokojence, ki ga je organiziralo neko upokojensko društvo. Za hec so pisali enak izpit, kot ga imajo novi vozniki. Po objavi rezultatov (tričetrt jih je padlo, ona pa naredila) je sklenila, da se ne usede več za volan, ker je preveč nevarnega folka posvod naokrog

Moj bivši sodelavec je rekel, da se po naših cestah sploh ni za vozit trezen...

Jaz samo pravim, da nam ne pomaga noben pregled, pa nobeno preverjanje znanja, pa nič. Nekje drugje mamo hujši problem. Tko, kot celota smo en zafuran, egoističen narod. Sistemska napaka. Sej najbrž ne bi bilo vedno nujno, da so večurne zapore cest, kot je že v enem komentarju na 24 ur napisano. Ampak klinc, ko pa neredko še z rešilcem ne morejo zraven prit, kaj šele, da bi posledice čim hitreje odstranili. Nikjer, ampak res nikjer nam nič ne štima...

danes je tako trapast dan, da še začela ne bom duškat, bi bilo pretežko nehat .
Ena dobra stvar je pa le bila: Tara je prvič celo noč preživela v kurilnici z dvema prostoživečkama,
ki tam stalno spita in zjutraj je bilo vse živo, noge in repi prešteti, še dlaka ni frčala .
Torej bo zimo preživela na toplem in se vsaj zaradi tega lahko neham sekirat.
Zdaj grem pa kar pod kovter imet samogovore, niso za javnost, vsebujejo preveč kletvic

kako nj do dnarja pridem da si izpolnem želje glede našega bodočega gnezda? njah...

knedl ne vem, mam dons isto vprašanje v glavi tko, da če najdeš kak vir mi javi prosim

Duško sej vem, da nikol ne gre vse tko po planu pa hitr pa to, sam mal sm pa sita tega k mislm da sm en korak bližje izpolnjeni želji pol se pa spet odmakne...

Predstavlji si tole. Zapelje en nono z avtom v tomačevski rondo. Se mal pelje, pol se ustraši, da je falil izvoz. Obrne, se pelje nazaj pogledat, ugotovi, da ni falil, spet obrne in pelje dalje. Enako ponovi še z naslednjim izvozom. ...

To pa še ni blo vse za včeraj. Med potjo iz službe me je osrečilo še TOLE. Namest pol ure sem se vozila eno uro, nisem pa na srečo vidla nobenga izmed teh na posnetku.

Danes pa spet nove cvetke. Danes sta dva avta vštric vozila po istem pasu. Seveda je vsakega pol gledalo čez rob, ampak se nista znala zmenit, kdo bo pobremzal, pa sta kar tako vozila.

ja, vsakokrat sem kar trda od strahu, ko se vozim po slovenskih cestah, zdaj ko sem se že čisto odvadila. Bog ne daj, da bi kdo dal komu prednost ali malo potrpel, ali spustil pešca čez prehod, kolesarji se mi zdi da so kot kamikaze, reskiraš, da boš hakflajš, kak se vsedeš na pecikl. Vozi se kot bi Mila rekla SN-SF, pa na juriš.

ja, vsakokrat sem kar trda od strahu, ko se vozim po slovenskih cestah, zdaj ko sem se že čisto odvadila. Bog ne daj, da bi kdo dal komu prednost ali malo potrpel, ali spustil pešca čez prehod, kolesarji se mi zdi da so kot kamikaze, reskiraš, da boš hakflajš, kak se vsedeš na pecikl. Vozi se kot bi Mila rekla SN-SF, pa na juriš.

No točno to sm jaz hotla napisat. Nobene obzirnosti, noben ne razmišlja o drugih, če slučajno koga spustiš, te čudn gleda in se od šoka kr pozab zahvalit, medtem ti zadi že trobjo kako si lohk tok bedn, da dejansko ustaviš pešcu...da ne govorim o prehitevanju, jemanju prednosti, izsiljevanju, blendanju na avtocesti pa čeprav se tist moment ne morš nikamor odmaknit, o "slonjih dirkah" - dva tovornjaka, ki se prehitevata en vozi 90 drugi pa 92 itd. Samo jaz se ne dam. Še vedno se na cesti obnašam olikano, spuščam ljudi itd., ker se ne mislm spustit na ta nivo...mogoče pa še koga tolk šokiram s pijaznostjo, da se bo zamislu (not very likely ampak nada umire zadnja )

Pred leti sem vozila precej hitro, tudi preveč hitro (mladost - ludost, kaj naj drugega rečem ).
Zdaj pa že zelo dolgo vozim počasi. Ne tako počasi, da bi ovirala promet in zaradi počasnosti povzročala
nevarne situacije, ampak za nestrpneže še zmeraj prepočasi . Pa se ne sekiram. Imam veliko
več časa za reagiranje in s tem več možnosti, da rešim nevarno situacijo, in kar mi je še ekstra pomembno -
več možnosti, da ne povozim živali, ki iznenada skoči pred avto.
Se pa glede na to, kakšne bedastoče nekateri delajo po cesti, zelo čudim, da ni nesreč še veliko več.
Vožnja poleg take cestne "kulture" in količine pleha, ki se dnevno prevaža okoli, že dolgo ni več užitek, ampak stres in živčna vojna, zato tudi ne vozim več motorja in razmišljam o prodaji.
Bi dala ne vem kaj, da bi imela službo na peš ali bicikl razdalji

Ne vem no, jaz nimam tolk občutka, da ne bi pazili na pešce in kolesarje. Vrsto let sem bila peška in kolesarka čez središče Ljubljane, ponavadi ravno v prometnih konicah in se mi je redko zdelo, da me ne upoštevajo. Pa samo enkrat v življenju se mi ni zgodilo, da bi mi kdo trobil/blendal/karkoliže, ker sem ustavila pešcu na prehodu - pa ustavim bolj ali manj vsakič. No ampak takrat se mi je babura zadaj celo zaletela v rit, ker je telefonirala.
Veliko hujše pomanjkanje kulture (in pogosto tudi ogrožanje varnosti vseh udeleženih) ponavadi vidim na avtocesti, kjer so velike hitrosti in gre za merjenje moči. Kdo ma večjega, kdo ma močnejšega, skratka kdo bo koga. Dnevno naredim kakšnih 90+ km pretežno po avtocesti in včasih vidim/doživim, da gre res tolk na tesno, da se tudi jaz čudim isto kot slavica.

taperverčki meni se je to zgodilo na Vojkovi ob ene pol osmih zjutraj tam kjer ni semaforja (malo pred gasilsko brigado)...neverjetno ampak resnično.

In bl k tole berem, bolj sm vesela da imam zelo blizu službo in da ko grem z avtom je to luksuz (za opravit opravke popoldan direkt po službi itd.) in ne nuja.

o jaz pa. Me je skoraj povozil na peškem prehodu, kolo sem peljala ob sebi, baje me ni videl. V Lj za Bežigradom mi je polip trobil in me prehitel!!, ko sem ustavila fantku na peškem prehodu, na srečo je fantič ustavil na sredini in še enkrat pogledal. Našo deklico so zbili tudi na prehodu za pešce pri plavi laguni, tak da ne, ne pazi se.

in sama si napisala: Pa samo enkrat v življenju se mi ni zgodilo, da bi mi kdo trobil/blendal/karkoliže, ker sem ustavila pešcu na prehodu - pa ustavim bolj ali manj vsakič. No ampak takrat se mi je babura zadaj celo zaletela v rit, ker je telefonirala.

Ja ful uvedevno je, kak ne

Oh, avtocesta je pa sploh poglavje zase. Jaz se že nekaj časa sprašujem, če kje v zakonu piše, da ko enkrat zapelješ na prehitevalni pas, ga ne smeš več zapustit... bog ne daj se umaknit hitrejšim za tabo. To je najbrž še en za med tiste smrtne grehe. Pa če voziš točno 130, lahko kar zapelješ na prehitevalni pas, ker tisti, ki mimo pripelje recimo 150, itak dela prekršek, pa naj bremza, bedak nori, idiot divjaški. Če mu ne rata zabremzat, naj se pa v rit komu zabije... kaj pa divja.... bebec! Jaz grem 130 kolikor je omejitev in grem prehitevat! Ker zgleda mora kje tudi pisat, da je prehitre voznike pa dovoljeno izsiljevat in na tak način povzročit kakšno nesrečo. Če si voznik šleperja je pa to še bolj dovoljeno, ker prednost ima pač večji. Tisti, ki ne verjame, naj se mu pa v rit zabije... al kako?
Pa če se ti nikamor ne mudi, ker si ravno s polnim želodcem iz nobel kosila, pa nisi na avtocesti, ti tudi lahko precej dol visi, če je omejitev 90! Pri tej hitrosti si pač ne moreš ogledat vseh obcestnih znamenitosti in posebnosti. Še pri 60 težko, pa voziš raje manj. Če te tisti drugi ne morejo prehitet, to pač ni tvoj problem, sej se ti menda ja nikamor ne mudi. Če se pa njim, e, jbg. So mogli it po drugi cesti...

Sicer pa stanje na naših cestah ni kaj dosti drugačno od stanja na parkiriščih, v trgovinah, uradih, v ulici... stanja sicer povsod drugje. Sindrom pač...

Na kolesu moraš VEDNO računati s tem, da avtomobilist ne bo ravnal tako, kot bi moral. Se mi je že zgodilo, da sem peljala po prednostni cesti po kolesarski stezi in gledala avtomobilista, ki se je približeval z desne po stranski cesti, prepričana, da bo ustavil, ker je tudi on gledal direktno vame. No, ni ustavil, jaz sem ustavila zadnji hip. Je izstopil in ves osupel povedal, da je me ni opazil, ker ravno prihaja od zdravnika s slabimi novicami in razmišlja o tem...

in sama si napisala: [b] Pa samo enkrat v življenju se mi ni zgodilo,

To sem se zatipkala. Verjamem, da mate ostali slabe izkušnje, ampak jaz jih res nimam toliko. Pa sem odrasla v Ljubljani in tudi vsak dan kolesarila v službo iz Viča v BTC ali Štepanjca.
Se pa zadnja leta res redko peljem čez fejst obljudene dele Ljubljane. Tudi če se rabim peljat kam v Ljubljano, izbiram pretežno tiste bl tahitre ceste - obvoznica, pol pa Celovška, Dunajska, Šmartinka... In na takih tavelikih cestah z omejitvijo 60 ali 70 so križišča semaforizirana. Pri nas na selu je pa verjetno vožnja vseeno nekoliko drugačna kot v pretirano nagužvanih delih Ljubljane in lepo počakamo, da cesto v miru prečkajo otroci na poti iz verouka pa stare mamce iz trgovine ali maše.

Ne vem no, jaz nimam tolk občutka, da ne bi pazili na pešce in kolesarje. Vrsto let sem bila peška in kolesarka čez središče Ljubljane, ponavadi ravno v prometnih konicah in se mi je redko zdelo, da me ne upoštevajo. Pa samo enkrat v življenju se mi ni zgodilo, da bi mi kdo trobil/blendal/karkoliže, ker sem ustavila pešcu na prehodu - pa ustavim bolj ali manj vsakič. No ampak takrat se mi je babura zadaj celo zaletela v rit, ker je telefonirala.
Veliko hujše pomanjkanje kulture (in pogosto tudi ogrožanje varnosti vseh udeleženih) ponavadi vidim na avtocesti, kjer so velike hitrosti in gre za merjenje moči. Kdo ma večjega, kdo ma močnejšega, skratka kdo bo koga. Dnevno naredim kakšnih 90+ km pretežno po avtocesti in včasih vidim/doživim, da gre res tolk na tesno, da se tudi jaz čudim isto kot slavica.

Jaz sem pa kod peška vedno imela probleme, v LJ so določene ulice na poti do faksa, kjer vztrajno skoraj noben ne ustavi, sploh tista mimo sodišča je dobra, ker vsi lovijo semafor na naslednjem križišču... Tam kjer ni semaforjev pešec lahko fajn naj***, tam kjer so semaforji moraš pa pazit na vse, ki zavijajo desno/levo, ker enim pač dol visi, da morajo pa pešcu ustavit. - to velja za vsa mesta.

Enkrat je avto skoraj fanta zbil, ker je šel zjutraj, ko je bilo temno, normalno čez osvetljen prehod, avto je videl v daljavi, ko je dojel da je vedno hitrejši in se še do časa umaknil, predno ga idiot zbije.

aja, kar se tiče ustavljanja pešcem (ali pred zebro, ali tam ko ima pešec prednost po semaforju) - raje vidim da mi nestrpni bedaki ne bi ustavili, kot da ustavijo, grem lahko čez, oni pa medtem počasi na gas pritiskajo, da kar čakaš kdaj te bo butnil. Ko grem mimo avta se že skoraj dotikava. HALO, a je to normalno? Pa ne hodim počasi čez prehod, sem vedno ful hitra.

O joj, vse slovnične napake so pač ponesreči notr prišle.

Ne smemo preveč šimfat čez naše voznike. Te spustijo v kolono, če se vrivaš, ker moraš zamenjati pas, kar v Zagrebu sploh ne.

Pa kadar blokiram (nalašč) celo cesto, da poberem povoženo muco, mi nikoli ne hupajo, lepo mirno počakajo.

Pa ko sem ob cesti lovila mačkico, je eden ustavil in ponudil pomoč...

Sicer pa tale recept: starejši voznik se obira pri speljavanju in spet je rdeča. Mlajši voznik zadaj se vsede na hupo. Starejši voznik pride do mlajšega in ga vljudno vpraša: "Kaj bi pa želeli, mladi gospod?". Medtem je še ena rdeča...

Hahaha, ne vem če sm to že napisala ampak jaz sem rekla, da ob naslednji taki situaciji bom zlezla ven iz avta in vprašala voznika, če gre v porodnišnico ali pa če ima hudo drisko, ker potem razumem da je sila.