Anekdote iz Aikinega vsakdana:
Včasih, zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se na pol zaspano majem naokoli, stojim pri vhodnih vratih s povodcem in kličem Aiko, ona pa nič. Stoji v hodniku in me takole

gleda in noče z mano.
No, vedno se izkaže, da je to zato, ker sem ji pozabila nadeti ovratnico in brez nje pač ne more na sprehod.
Ve tudi, da zjutraj z briketi dobi malo olja, ker je veterinar rekel, da mora in je ona to slišala in si zapomnila, ha! Če olja slučajno ni, pusti brikete na miru in hodi za mano, dokler ne zavijem v kuhinjo po steklenico

Sicer me pa vsako jutro na sprehodu prepričuje, da bi ona šla v vrtec, medtem ko sem jaz v službi. Ker je tam toliko otrok, ki jo hočejo čohati ... če sploh ne omenja vseh njihovih igračk
