
udomačen tiger
Prispevkov: 6223
Pridružen: Pe sep 24, 2010 1:53 pm
Re: muc MATJAŽ
Gre sicer za malce razdvojeno osebnost, ki se vedno in povsod še čisto ne obvlada, se pa trudi. Zelo. Nedvomno je bila njegova kariera prostoživečka en hud dizaster, ker je strašno navezan na ljudi in jim je, očitno, čisto preveč težil v stilu: "Poglej me, vzemi me" ipd. S tem si je prislužil samo še kako dodatno brco v zadnjo plat, kar ga je v bistvu razdvojilo: "Je človek moj prijatelj ali ne, to je zdaj vprašanje?"
Ta razdvojenost se kaže v tem, da tu pa tam, ko ga že kar preveč mrcvarim v svojih rokah (je tolk en žmohten pliško), zasadi krempelj ali dva v moj ne preveč bujen skalp. Boh ne daj odreagirati v afektu s kako okoli njegove kepe, ker potem je revček skoz in skoz preplašen in res ne ve več, kam ta svet gre. Treba je uporabiti samo eno besedico, to pa precej glasno in odsekano: NE! In krempeljčki, kolikor jih že je, se pridno pospravijo nazaj v za ta namen izdelana ležišča.
Je zelo težko veliko sam, ker rad tudi veliko pripoveduje in pri tem uporablja zelo širok vokalni repertoar. In če imaš veliko povedati, je dobro, da te kdo tudi posluša, se mu zdi.
Torej, z ljudmi je združljiv, če njegov človek le ni ena grozno nežna vijolica, ki se boji vsakega iztegnjenega krempeljca. S psi je prav tako združljiv, jih sploh ne šmirglja. Če psa slučajno v družini ni, prav tako ni problem, ker ga Matjažek zlahka in z veseljem nadomesti. Zelo dobro obvlada "poleg" in z razliko od drugih meni poznanih mačkov, res hodi poleg in ne vedno pred mano.
Z mačkami je tudi združljiv, če le te niso, kot nekatera služinčad, nežne vijolice in znajo tudi tačko dvignit in eno nazaj primazat.
Za ilustracijo naša "carrier", 8 kilska pravičnica Nox, mirno potuje po stopnicah navzdol in se sreča z Matjažkom, ki se mu godi huda krivica, ker se z njim nihče ne igra. Matjažek še ne zna vljudno reči: "Dober dan, gospa Nox, kako ste?!" in Noxi eno primaže.
Nox obvlada vzgojo mladih nadebudnežev in takoj potegne za zavoro, da se njena velikost in pomembnost počasi zaustavi. Potem Matjažku v obraz dahne en hud zadah: "Kra" (Nox ima žal tudi manjšo krizo identitete in si je z mimoletečimi vranami zamenjala pozdrav, tako da vrane sedaj mijavkajo) in seveda takoj tudi prilepi eno vzgojno s svojo kratko zavaljeno tačko.
Po tem sta oba zelo zadovoljna z opravljenim in lahko mirno nadaljujeta svojo pot, kamorkoli ju že nese...
Glede na povedano, upam, da je jasno, da si Matjaž čimprej zasluži dom, kjer ni nujno, da bodo veliko govorili, morajo pa vdano poslušati. Poleg tega je tudi zelo pomembno, da znajo iz velikih, lepih mačjih oči prebrati vsaj kako željo po sočni konzervici. Matjažek je namreč gurman, vendar zanj ni toliko pomembna kvaliteta kot kvantiteta. V zameno tudi on podarja zelo velike in dišeče klobase...