duševna hrana ali zakaj sem srečna

Rozika, črn plod, ki ne dozori in črni listi so že nekaj let posledica t.i. plesni. Kalcij tega ne bo pozdravil. KLIK

Jaz imam v mislih tole: http://www.rastline.mojforum.si/rastline-about2971.html

ker imam v življenju takle kič: moja najboljša prijateljica in fantov najboljši prijatelj sta tudi par; in včeraj sva bila pri njima na večerji. Jedilnik: kremna zelenjavna juha; falafel z veliko zelenjave, čili omako in tahinijem; za posladek pa veganski cupcakesi (ki sem se jih lotila prvič) Dobra zdrava hrana in super pogovor in veliko smeha, a človek potrebuje še več?

dopuuuust, končno aleluja
v naslednjih tednih bom bila toliko budna kot naše . Torej jako malo

Ker je moja sestra posvojila kužka, malo, belo, 4-mesečno kepico energije.

Šit, jst mam točno tako majico .

Šit? Zakaj pa šit? Čaki, šit bo, če pogruntam, da je moja in jo bom hotla nazaj!

Današnji dogodki so zame kot mali čudeži, saj sem spoznala kar nekaj krasnih ljudi. Najbolj se me je dotaknilo srečanje s starejšo, na videz neurejeno gospo, katere odgovornost in razum so me presenetili. Opravičevala se je, da ima mikico polno dlak, ker je crkljala svojo mačko.Mačko je že zdavnaj peljala sterilizirati in je hišna, čeprav ima hišo z vrtom. Dobila jo je še mladičko in jo je navadila na notranje bivanje. Ko je nekdo pred njeno hišo odložil 4. mladiče je poklicala občino, ki je kontaktirala zavetišče in so mačke S/K. Ker ima gospa komaj hrane zase in za svojo mačko, ji pomaga pri hranjenju ena prijazna gospa iz društva Kamnik. Seveda v Kamniku društvo ne obstaja, očitno je gospa, ki ji nosi hrano od tam. Res sem bila presrečna, da je gospa, pri kateri tega po videzu ne bi pričakovala, tako odgovorna in skrbna oseba. In hvala osebi /osebam iz Kamnika, ker pomagajo gospe pri oskrbi živali, katere ji je naprtil nekdo, kateremu je vseeno kakor za gospo, ki živi v revščini, tako tudi za živali.
Ja lep dan je za menoj in si želim še vsaj nekaj takšnih v svojem življenju.

zaradi nesebične pomoči, ki ogromno pomeni tudi psihično, ko je človek obupan.
Lastna familija ti jo odreče, ker "kaj pa si si nakopala toliko mačk", kot da sama štepam prostoživečke .
Iz srca hvala vsem, takoj ko bo situacija boljša, se oddolžim z donacijami, licitacijami, prevozi ali bilo čem,
kaj bi katera rabila

Ker si sama ne mislim veliko o sebi, pa mi vseeno nuca, ko mi nekdo, ki je že veliko videl in sem ga spoznala po sili razmer reče da sem pogumna in da me občuduje...

Jaz tudi tako mislim in vem, da govoriva o isti stvari.

Hvala ti

Ker sem dala fantku v Mercatorju frnikule in se jih je tako razveselil, kot da sem mu podarila zaklad. Je mamici ves navdušen rekel, da je danes najboljši dan, ker je dobil toliko frnikul. Ob tem se je še mami na obraz narisal širok nasmeh.

A ni lepo, kadar nam uspe s tako malenkostjo naredit veselje dvema neznancema? Zakaj nismo ljudje bolj prijazni en do drugega?

tapervercki jaz se čisto strinjam No, lepo je če dobiš nasmeh...jaz imam zadnje čase malo bolj čudne izkušnje. Spustim nekoga naprej v križišču (tko al tko smo se moral ustavit), un za mano že trobi...ustavim dvema pešcema (ki imata tako ali tako prednost), ko sem zavijala desno onadva pa sta mela zeleno in me tip nadere, da kaj se ustavljam, če mam pa avto za sabo k pol ne more naprej...tko da me je kr mal minil bit prijazna.

veš, Iskrica, ko sem naredila izpit, sva z možem naredila en krog po Mariboru. Seveda mi je na prvem križišču crknil avto. Ja valda, da so zadaj trobli. Pa je rekel moj dragi, le počasi, ti si spredaj, oni pa zadaj in tak bo tudi ostalo, pa lahko trobi kolker mu hupa da . Sploh se ne sekiraj, glej naprej, nasmehi so namenjeni očem, tisto je itak zadaj

Ljudje s(m)o v teh časih ful presenečeni in skoraj sumničavi, če je kdo čisto normalno človeški, kaj šele, če je prijazen (pa ni plačan za to, da je prijazen). Jaz sem zadnjič na enem sprehodu videla eno mamico, ki je eni majhni punčki z robčkom čistila velik krvav žulj, ki so ji ga naredile ene plastične "kao krokske". Ker imam vedno v torbi od otroškega vozička paketek obližev, sem se ustavila in ji ga ponudila. Je bila čisto šokirana, sem jo komaj prepričala, naj vzame dva, če prvi ne bi držal.

Kaj pa vem. Meni se take stvari zdijo čisto normalne - po drugi strani bi me pa kap od presenečenja, če bi MENI kdo ponudil obliž, ko bi ožulilo mojega otroka... Dvojni standardi, pojma nimam, zakaj.

Ker živimo v takem čudnem svetu... pa nam očitno še ni do tega, da bi ga spremenili.

I see your point. Sploh v povezavi z debato zadnjih dni - ali prijavljati vse kršitve ali samo nekatere...

http://greatergood.berkeley.edu/article ... s_you_kind