duševna hrana ali zakaj sem srečna

- ker si Sisi po tem, ko je razbila kozarec, ni porezala še tačic (ok, sem si jaz prste, ampak to paše v drugo temo )
- ker imam skoraj vse speglano


-ker so nekateri ljudje res taki in še boljši, kot je človek mislil in upal

Ker me je danes na vrtu restavracije, kjer sem bila na kosilu, pozdravila luštna črno bela mačica z velikim karakterjem. Poštimana

Ker sem danes videla dekle, težkega invalida, ki je držalo v naročju muco kot največji zaklad.

Ker sem danes videla dekle, težkega invalida, ki je držalo v naročju muco kot največji zaklad.

Ker sem pogledala v kuhinjo in vidla Fergie na pultu pri lijaku.

Ker - saj ne morem verjet - ampak se mi končno v življenju vse sestavlja točno tako, kot hočem. Po svoji stari navadi s strahom čakam, kaj bo šlo narobe, ker tako popolno res ne more biti. Ampak - vsaj nocoj bom pa preprosto srečna

Ker so počitnice in sem lahko cele dneve z mucami

...ker je tanova mačkica negativna na testu in sem dobila fajno karanteno zanjo...

Jernejch - je fajn občutek, a ne? Se mi zdi, da je pri meni podobno, ampak še ne upam čisto verjet, da je res In naj gre samo še tako naprej

Res fajn in ja, naj!

Ker mi ob najtežjih trenutkih stoji ob strani zlata oseba, ki ji ni težko do pol enih ponoči infuzijo dajat Poli in pucat bruhanje za njo, ker jest nisem sposobna .

Vesela za Postojno!

*ker sem se včer spravla nazaj na trening po dolgem, dolgem času in sem čist ponosna nase

Ker je moja Drama ok in ni šlo za začetek odpovedi ledvic in je celo moje krdelo zdravo.

ker nisem na poti na morje; 25-km zastoj, ubogi reveži v avtomobilih

Zato jaz ne maram avtocest oz. jih kvečjemu toleriram. Včasih, ko smo hodil po "starih" cestah si, če je bil zastoj lahko obrnil ali pa zavil v prvo gostilno na kafe in počakal na avtocestah pa do prvega izvoza ne moreš nikamor, ne obrnit, ne nič in se lahko samo cmariš v pločevini.

sem srečna, da sem živa doma ...
(nisem pa srečna, da sem se peljala mimo res res hude nesreče par minut po tem, ko se je zgodila )

srečna ker sem najdla takega moža kot ga imam. ima rad živali da sploh ne morem verjet na trenutke. že na morju, ko sva školke pa polžke tauhala je vse kar je blo naseljeno romalo nazaj v vodo. včer sva na našem delovišču v bajti videla eno malo miško, ki ji je nekako ratalo notri pridt in je potem pustil nekje med vrati malo špranjico. če bo gospodična jotela ven. res je zlat

to je res veliko vredno, imeti takega dedca .
Moram še našega pohvalit, danes mi je rekel:" ti, če Rudi gre, pa še Zlatko da najde dom, a ne,
zdaj NAMA ( ) to že tako dobro gre, da bi potem lahko na začasno vzela eno družinico malih,
bi Sisi imela družbo za norenje".
Moje argumente proti smrkljadi je kar preslišal (da gre lahko hitro kaj narobe in smo daleč od klinike,
pa da imava še dva prostoživečka za poštimat prej, pa kdo bo posvojil zgage, ki jim bo Sisi učiteljica ) .
In to reče dedec, ki sem ga za prvega začasnika morala prepričevati z vsemi sredstvi, tudi s solzami in
ki takrat, ko so bili prvič trije začasni naenkrat, dva dni še govoril ni z mano .

Jah, tile naši dedci, saj včasih bi ga kar namlatila, ampak osnova je taprava in mu je zato marsikaj odpuščeno.
Kar je po moje že pogruntal