Tomi in Tevz

Joj Ovčka, saj ne vem, kaj naj sploh napišem. Sem žalostna z vami. Želim vam, da bi čas s Tomijem preživeli čim bolj mirno in tako lepo, kot je v taki situaciji sploh mogoče. Tako radi imamo te naše živalce in res se je tako težko soočit s tem, da mu ne moreš nič pomagat. Vse kar mu lahko, mu tudi nudiš. Vso oskrbo in predvem vso ljubezen. Ko bi lahko še kaj več... Upam, da je Tevžek ok. Mislimo na vas tudi mi.

Oh...., karkoli napišem, spremenilo se, žal, ne bo ničesar. Vem, da je to slaba tolažba, ampak Tomi je imel (in še ima) to, kar toliko muc na tem svetu pogreša, to je - svojo družino, ljubezen, prijatelje. Kljub temu je srečen muc, zaradi vas, ki ste mu to omogočili. Držite se vsi.

Ovčka, kako zelo te razumem, drži se, bodi ob njem, nežno se pogovarjaj z njim, crkljaj ga takrat, ko bo on to hotel...Ne pozabi pa na Tevžka, tudi on te potrebuje, naj bo deležen čim več ljubezni, saj čuti, kaj se dogaja s Tomijem in verjemi mi, da mu ni lahko.
Tako situacijo sem imela par let nazaj z mojimi muci, ki so bili tudi zelo navezani eden na drugega, imela sem družinico, ata, mamo in dete, najprej se je poslovil ata, nato čez pol leta še sine (moja kosmata dolgodlaka ljubezen) in lani decembra še mamica, ki je do zadnjega dne žalovala za obema, tako se je spremenila do naju, da ti ne znam povedati, prej zelo svojeglava muca je po smtri sinka postala najbolj naročna in predoča muca, kar sem jih kdaj videla, iskala je toplino in ljubezen, ki jo je prej imela pri obeh, potem pa....Tudi Tevžek bo iskal pri tebi tolažbo in še več topline in ljubezni.
Kot vidim, za Tomija razmišljaš veliko bolj trezno, kot sem jaz pri mojih treh mucah.
29. julija bo dve leti, odkar sva se poslovila od drugega muca, sinka Miškota. Zgodilo se je kot strela z jasnega, brez predhodnih znakov bolezni, čez vikend, nato pa je bil od ponedeljka do srede popoldan v bolnici na preiskavah, infuziji in antibiotikih, nato je prišel domov, dva dni je bil spet bolje razpoložen, nato spet od ponedeljka do srede v bolnici, pa spet doma.... v tretje pa ni šlo več in potrebno je bilo zbrati vso energijo in voljo in pogum ter se posloviti od njega. Mislila sem, da sem pripravljena na slovo, pa.... še danes si ne morem oprostiti, da sem poslušala strokovnjake, namesto da bi mu dovolila oditi takrat, ko so mi prvič povedali, da je zelo zelo malo upanja oz. da mu lahko samo podaljšajo življenje za kak teden dni, največja napaka mojega življenja (danes, ko malo bolj trezno razmišljam, se imam v odnosu do mojega muca praktično za egoista) .
Ovčka, oprosti, če sem preveč osebna in sem zašla s teme, ampak tudi mene zaboli vsakič, ko preberem Tomijevo in Tevžkovo temo. Bodi pogumna in čim več poljubčkov obema, Tomiju in Tevžku.

Ovcka, res mi je hudo, ko berem tole...pa vidim, da si se ti zelo modro odločila: imeti se lepo, najlepše, kar se da, dokler bo šlo, v dobro Tomija.
Sicer pa - ni nujno, da je/bo tudi Tevž zbolel in itak da tule vsi držimo pesti in tačke, da ne bo, torej ne bo!

Objem vsem z Gorenjske in en velik skupni .

Hvala vsem..

sonja nic nisi zasla s teme.. Vsi imamo zalostne zgodbe za sabo, pa vseeno, vedno znova je tezko.. Drugace je tudi nam prejsnji muc v roku dveh dni zbolel in umrl, pa mu tudi pomagati nismo mogli. Najprej je bil par dni zaprt, tisto popoldne, ko je zacel tezko dihati vet ni delal, smo ga hoteli takoj zjutraj peljati na pregled, pa ni prezivel noci. Imeli smo ga 14 let, in je bilo izredno tezko za vse. Zato smo cakali toliko casa (vec kot dve leti) na novega mucka. In smo vzeli dva, da si bosta drug drugemu za druzbo, in seveda, za naslednjih 15 let. Sedaj, po 6ih mesecih pa tole..

Vsak dan upam, da mogoce bo pa danes boljse, pa ni. Vsak dan je slabse. Vceraj je vsako uro vsaj eno ali pol zlicke pojedel, danes je vsega skupaj v celem dnevu pojedel mogoce dve zlicke, nazadnje ko sem mu dala ni hotel nic, niti omake polizat. Mami je rekla, da bi ga jutri peljali, ampak se ne morem. Bo sel jutri se po eno infuzijo, da vidimo ce bo zacel nazaj jest, drugace pa ...

Če ne gre, ne gre. Res mi je žal in hudo, tudi si ne znam razložit zakaj in zakaj, pa vendar.. Če ni rešitve, ne preveč odlašat, ker mu ne bo nič lažje in vam tudi ne.

Berem in berem tole temo in vsakič mi zmanjka besed .... Ves čas vas imam v mislih ... Napisat nimam pa kaj ...Držite se ... *objem*

Ob taki situaciji človek ne ve, kaj bi še rekel....verjamem, da nobena beseda trenutno ne pomaga pri takih dejstvih Ostanite močni, je težko, pa vendar je to del življenja.

Tomita ni vec...

oh ovčka ... sožalje

Žal mi je

Ovcka, drži se.

O joj, žal mi je za vse vas.

zelo mi je žal. Sem še upala na čudež....
držite se

Tale zlati mucek se je imel v tem svojem fejst prekratkem življenju tako zelo lepo z vami. Lepše se ne bi mogel imeti sploh.
Ovcka ko ti bo najhuje, objemi Tevžija in Cosmota in se skupaj spomnite, kakšen krasen nežno nagajivi falot in srček je bil vaš Tomi.

Zelo mi je žal, da mu ni bilo namenjeno "na mnoga srečna leta". Želim si, da je/bo Tevži OK. Držite se in še naprej se imejte tako zelo radi!

Žal mi je, da mora biti tako. Ovčka, en velik objem zate in iskreno sožalje vsej vaši družini

Tako zelo mi je žal

Zelo mi je žal. Vem, kako boli, ko nas takole prehitro zapustijo.
Držite se!