muc POPAJ

Ajoj, žal mi je Prekleta bolezen!

Žal mi je

Groza, kaj vse je doletelo tega bogega muca.

vis, odgovarjala sem na tole. hotela sem povedat, da je težava v osnovni bolezni, simptomov pa več. ne, nisem vedela že pred nekaj meseci, je bila pa eno od bolj verjetnih možnosti glede na razvijajoče se klinične znake.

FIP potrjen, danes ga peljem na zadnjo pot...

Žal mi je, vis

Žal mi je.

Tudi meni je zelo žal

Sožalje, visova bogi muc

žal mi je...
drži se, visinnox!

omg, pa spet so mi oživeli spomini na ex mojega Tevža...

žalostno...

Doletelo ga je samo eno in to mutacija corona virusa zelo verjetno že pred nekaj meseci, tudi spremembe na očesu so v paketu tega. Bi bilo zelo presenečena, če bi se pokazalo drugače.

Zanimivo, da lečeča veterinarka misli ravno obratno. Virus naj bi mutiral šele po operaciji očesa, ko je že tako od bolezni (ki smo jo preveč vlekli in nepravilno zdravili) oslabelemu organizmu, še dodatno porušila krhko ravnovesje. Mokra oblika FIP naj bi napredovala zelo hitro, Popaj pa še ni niti utrpel večje okvare jeter... Poleg tega sem vsaj na koncu reagirala hitro, ker nisem želela, da uboga žival predolgo trpi.

Ko sva se peljala, je ves čas še živahno čebljal z mano, potem pa je po uspavalu zelo hitro zaspal in se mirno poslovil. Tolaži me edino misel, da je bil in je še vedno naš in ljubljen ter spomin nanj ostaja in nič nam ga ne more vzeti. Materi zemlji smo prepustili le prazno lupinico, v kateri je nekoč živel naš Popi.

Oh, visinnox Sožalje !

Žal mi je.

Res nam ostanejo spomini, ampak bolečina ne mine....Janja, iskreno sožalje tudi v najinem imenu.

Sožalje od naju s kobilo.

Iskreno sožalje tudi od nas .

Moje sožalje

Doletelo ga je samo eno in to mutacija corona virusa zelo verjetno že pred nekaj meseci, tudi spremembe na očesu so v paketu tega. Bi bilo zelo presenečena, če bi se pokazalo drugače.

Zanimivo, da lečeča veterinarka misli ravno obratno. Virus naj bi mutiral šele po operaciji očesa, ko je že tako od bolezni (ki smo jo preveč vlekli in nepravilno zdravili) oslabelemu organizmu, še dodatno porušila krhko ravnovesje. Mokra oblika FIP naj bi napredovala zelo hitro, Popaj pa še ni niti utrpel večje okvare jeter... Poleg tega sem vsaj na koncu reagirala hitro, ker nisem želela, da uboga žival predolgo trpi.

Ko sva se peljala, je ves čas še živahno čebljal z mano, potem pa je po uspavalu zelo hitro zaspal in se mirno poslovil. Tolaži me edino misel, da je bil in je še vedno naš in ljubljen ter spomin nanj ostaja in nič nam ga ne more vzeti. Materi zemlji smo prepustili le prazno lupinico, v kateri je nekoč živel naš Popi.

Bo že držalo mnenje stroke, če tako pač misli. Mi je žal za Popaja in zate tudi.

Na bolečino ob odhodu se nikoli ne navadiš/mo...

Res mi je žal.

Sožalje in velik objem tudi z naše strani. Držite se!