29.12.2011 sem spet našla majhnega mucka. Zmedeno je tekal sem in tja, ter iskal pozornost. Sprva je tekel za mano, kasneje ko sem mu želela pristopiti se je pa ustrašil. V trgovino sem šla po hrano in ga želela s tem pridobiti. Poklicala sem ga, mu dala jesti, on pa je le zlezel v moje naročje in v minuti zaspal. Tudi jedel ni, pa čeprav je bil vidno presuh. Vprašala sem se kaj je moral ta muc preživeti, da je le zaspal? Je bežal pred kom? Ga je bilo strah? Revček se mi je res zasmilil. Imel je tudi poškodovan gobček zato sem se zbala, da morda ni kaj hujšega. Ker nisem vedela če je bolan in če je z gobčkom kaj narobe, sem poklicala Mačjo hišo in ponovno so nesebično priskočili na pomoč. Mucka sem peljala v Veterinarsko bolnico Šentjur, kjer so ga pregledali in povedali, da k sreči z muckom ni nič narobe, je popolnoma zdrav in tudi z gobčkom ni bilo nič, saj se je rana že lepo celila.
Tale slikica je nastala par minut po tem ko sem ga našla. Vse kar si je želel tisti trenutek, je bil miren spanec.

Pri veterinarju je bil zelo priden. Vsi smo bili začudeni, saj je celi pregled potekal mirno in še ko je dobil injekcijo je zadovoljno predel. Danes je Macho že pravi gospodič. Vesel in razigran muc. Po glavi mu hodijo same lumparije, ampak nič hudega.

Pa tudi za njegovih rosnih 5 mesecev starosti popolnoma razumljivo.

Od dneva ko sem ga našla se je že tudi malo poredil. Pri hrani ni nič zahteven, hvaležen je za vse kar mu daš. Zelo rad se tudi crklja. Obožuje človeško bližino in je ves čas za petami. Vse kar si želi je ljubezen in, da nebi bil nikoli več sam in zapuščen. Pred odhodom v novi domek se ga bo tudi kastriralo. Iskal bo dom kjer ga bodo imeli zelo radi, kjer se bo počutil varnega in kar je najbolj pomembno, da boste z veseljem preživeli z njim vsako sekundo, saj njemu to resnično veliko pomeni. Meni je sedel v srce prvi trenutek ko sem ga videla zunaj... Verjamem, da bo tudi vam.

Takole malo poziram, da boste vsi videli kako lep muc sem.


Ohh, kako sem jaz scrkljan...

