Posvojitev 'druge' muce in lastništvo več muc

Ko je moja prijateljica iskala družbo za svojo razvajeno edinko, sem poklicala Polo, če ima "na zalogi" kakšnega mucka, ki bi bil primerna družba za to mačjo gospodično. Potem smo se dobile in smo dve uri čvekale (ne, ni bilo dežja ) in potem je Pola predlagala Noeta, ker je nevsiljiv in potrpežljiv, hkrati pa zelo stabilen muc. In Noe ima zdaj krasen dom in se je že po nekaj dneh odlično ujel s staroselko.

Ali drugače: predlagam, da se obrneš na skrbnika/skrbnico, opišeš svojo muco in prosiš, če ti predlagajo primernega mucka. Ker skrbniki najbolje poznajo mačke v oskrbi in bodo tudi najbolje svetovali.

Združevanje naših dveh z malo Norris je pa uredila tamala sama. Preprosto se ni pustila ustrahovat in je poskrbela, da jo obožujeta (Celo do te mere, da občasno zajaha našega Yodo, kar je - priznam - nadvse komičen prizor )

Kot sem že omenila, smo imeli tudi mi eno neuspešno združevanje s prejšnjo muco. Pihanje in tuljenje je bilo prisotno samo prvih nekaj ur, potem je potihnilo. V začetku je izgledalo kar obetavno oz. se ena za drugo niti nista kaj dosti zmenili. Ko se je novinka sprostila, se je pa začelo maltretiranje. Vsakič, ko je šla staroselka mimo, jih je fasala okrog ušes. Posledica mojega posredovanja je bilo to, da jo je terorizirala samo takrat, ko mene ni bilo zraven. Stopnjevalo se je do te točke, da se je staroselka komaj upala premikat po stanovanju, plazila se je po trebuhu in ves čas panično gledala čez ramo. Odločila sem se, da situaciji nisem kos in druga muca se je vnila v Horjul.
Moram pa rečt, da sem za tole v celoti kriva sama. Vedela sem, da je nova dominantna, sama pa nisem znala dobro ocenit, kako se bo v dani situaciji obnašala moja muca. Morala bi izbrati muco manj konfliktnega karakterja, da bi bilo normalno sobivanje mogoče. Lih zato tudi jaz tok reklamiram, da se dobro pogovori s skrbnico in si pusti svetovati!

Tudi jaz imam izkusnjo z zdruzevanjem - pozitivno. Luna, staroselka, je bila ob prihodu Megi stara 4 leta. Luna je precej nesocialna gospa, ne mara pretirano crkljati (izjema je zvecer, pred TV, izkljucno pri mojem v narocju, mojega narocja ne prenasa), ne mara obiskov (veckrat so gostje napadeni, popraskani), najbolj srecna je, ko jo pustimo pri miru . Ko sem domov prinesla Megi, je bila itak panika. Pihanje, prhanje, mjavkanje. Se na naju je pihala in naju napadala. Tako da sva ju imela prvi teden loceni. Luna je obdrzala vecino stanovanja, Megi pa je dobila spalnico. Ko sva bila v sluzbi, sta bili loceni, ko sva bila doma pa sva ju pocasi navajala biti skupaj. Po dobrem tednu sva ju prvic pustila skupaj, sami. In se je cudezno obneslo. V preteklih dveh letih je seveda prislo iz igre do pravega ravsanja, ampak nic kriticnega. Kadar ju nihce ne gleda, druga drugo umivata, se crkljata... Prav lustno ju je na skrivaj opazovati Sploh si ne predstavljam vec, da bi imela samo eno macko. Luna ni spremenila karakterja, Megi je najvecja crka kar jih poznam in po dveh letih se vedno dudarka, ampak super shajata. Megi jo vecinoma pusti pri miru, tu pa tam jo se napade , hrano in WC si delita, tudi nismo imeli nikoli problemov.
Ce si mal potrpezljiv, pa ju pocasi navajas, je vse mogoce (razen v izjemnih primerih, nekateri macki so izkljucno za individualno bivanje )

Jaz sem imela kar srečo pri tem.. Sem imela že dva v brato-sestrskem odnosu in se odločila za še eno muco, malo starejšo od njiju (nekaj mesecev razlike), pa vendar plašno. Skoz sem se sekirala, kaj če ju ona ne bo sprejela ali onadva njo. In je steklo brez problema. Prvi dan je sicer starejša nekaj pihala v njiju, onadva pa sta samo bila radovedna in jo hodila ovohovati, ona pa je skoz pihala, že da sta se bližala. Zdaj po enem mesecu so pa vsi že navajeni drug na druge, včasih jih zalotim, ko spijo skupaj, se s hrbtom dotikajo, niso pa še tako daleč, da bi si delili ljubezen. Po mojem bo to sčasoma še prišlo.

Tako kot so ti predhodnice dejale, opiši skrbnici karakter tvojega muca in ti bo ona najbolje znala svetovati, katero muco.

Srečno

Še to bi dodala: Milo sem dobila pod pogojem, da bo edina, ker nima rada mačje družbe. Ta pogoj sem sprejela, pa sem vseeno vseskozi bluzila, da bi bilo fajn imet še kakšno. K sreči me je bivša Milina skrbnica, zmagica, držala na takratkem Ker je zame njena beseda sveto pismo, sem dala mir. Po skorajda enem letu je zmagica naletela na tipa, ki bi Mili bil kos. Tako je k nam prišel še Meli. zmagica je čisto točno napovedala: ljubezni ne bo, s časom se bosta navadila.

Zato je mogoče najbolje, da se pogovoriš s nekom, ki pozna tvojo muco, kot tudi potencialne kandidate, ker tako dobiš idealno kombinacijo.

taperverčki, čisto sem spregledala da si tudi ti že opisala eno 'negativno' izkušnjo, takole maltretiranje pa zveni res grozno

A lahko pride skrbnica tudi kaj na obisk, pred posvojitvijo - da sama vidi/spozna muco in morda celo bolje oceni, katera bi bila lahko primerna družba, če sploh? Vsem ki rečem, da razmišljam o posvojitvi druge muce, mi rečejo 'Čiči jo bo pojedla' pa sploh ne vem zakaj, saj je tak srček, mirna, neagresivna, tiha, mila (malo mijavka, bolj mrmra, prede, klepeta nekako) morda sem 'materinsko' neobjektivna?
Pojasnila so raznolika, eno je od babysitterke, ki jo je napadla kot kuža čuvaj in mi je kristalno jasno, drugo pa od mame in sestre s katerima je v bistvu tudi živela v rani mladosti, ampak ju je imela bolj na 'ignore', do mene pa je vedno nežna, razen, če se greva wrestling, to je edino nasilje, ki ga jaz poznam, če se jezi pa ima ogrooomno tolerance preden te opozorilno klofne (to se včasih dogaja pri krtačenju, če ji malo še nagajam zraven, saj ga res ne mara).

Še to bi omenila - imamo eno izkušnjo z drugo muco, in sicer cel horror. Mama je imela gluho belčico (in te so zelo glasne ko so jezne!) in ko smo v stanovanju, kjer sva bile jaz in Čiči prenavljali kopalnico sva mislili iti obe k mami in smo poskusili če bi se morda razumeli...No, Juki, belčica je dobesedno ponorela, prav kot v grozljivki, tulila kot zmaj in iskala mojo revčico, ki se je takoj šla skrit za kavč in se je tam tresla kot šiba na vodi, meni je šlo kar na jok, ker je bila čisto v šoku (drugo okolje pa še taka zver). Niti mami ni mogla obvladati Juki, ker je res dobesedno podivjala in popraskala vse, ki so ji skušali priti blizu. Nekako nam jo je uspelo zapreti v drugo sobo, da sem jaz mojo revico spakirala nazaj v transporter in sva šle lepo nazaj in dva tedna živeli v prahu in med ruševinami Ampak OK, dokler ni tulečih zveri No to je bila edino tako srečanje, čeprav verjetno ni relevantno, saj je bil tuj teritorij in res nora muca, saj je občasno imela podobne divjaške izpade brez nekega posebnega razloga.

A je bolje vzeti mlado muco, ali odraslo? Ali je v bistvu vseeno? Meni se zdi kot da je bolje mladička, saj so manj izoblikovane osebnosti, bolj prilagodljivi, igrivi, prsrčni in morda ne predstavljajo take teritorialno/osebnostne grožnje staroselki? Po drugi strani pa se jih da tudi lažje terorizirati...

Hvala vam!

Mladič tudi več "teži" odrasli mački, ki si želi miru Ampak to je vse največ odvisno od mačke same. Moja Mila mladičev ne mara (že ko sliši mjavkanje na tv ali na računalniku začne kroge delat s tistim grozečim "najdla te bom in zbutala" pogledom), mladincev tudi ne (ta del mi je jasno dokazala), z odraslimi mački se pa bolj znajde. Melija je že porihtala, začasnika Thierrija je postavila na njegovo mesto v parih minutah

S skrbnico se pomeni, pa bo

Mi smo imeli tudi že kar nekaj izkušenj z združevanjem, saj drugačnega skrbništva kot to, da so na koncu skupaj staroselci in začasniki, ne morem nuditi. Na začetku sta bila Zoro in Nikita (staroselska bratca) zelo nastrojena, predvsem Zoro je vsakega prišleka večkrat vzgojno prebunkal (sicer res nikoli s kremplji, sila je bila pa kar orng), poleg tega sta iz protesta več dni na silo bruhala. S časoma sta se navadila družbe in s trenutnima mlajšima bumbarjema (Milton in Marilyn) zelo dobro shajata. Je pa res, da sta tamaledva zelo skulirana in se nikakor ne pustita buzerirat - posebej Milton se je že od začetka takoj postavil v bran mačku, ki je bil takrat recimo tudi 5× večji in težji od njega. In tako se je hitro vzpostavilo neko ravnovesje - tastaredva mata ta glavno besedo, če jo res hočta met, tamaledva se pa ne sekirata zarad tega in sploh ne kažeta nobenih posledic morebitnega "terorja" na njima. Variacija na to zgodbo je bila tudi z večino ostalih mačkončkov, ki so se zvrstili pri nas.

Čisto druga zgodba pa je bila s Kleopatro, ki je par dni nazaj odšla v nov dom. Ko je ona prišla, so bili najmanj en mesec vsi na trnih, ker se je - pritlikavka mala - spravljala na vse po vrsti - pihala, renčala, tepla. Tamale in tavelike. tudi ona se je sicer s časoma vsaj približno unesla (nikoli me ni bilo strah, da bi se recimo poškodovali med sabo), ampak več kot jasno je bilo, da situacija nobenemu od vpletenih ni bila rano optimalna. No, in ko je odšla, je to postalo še bolj očitno. Tudi Kleopatra je očitno precej bolj zadovoljna zdaj, ko nima mačjih prijateljev in sama kraljuje v novem domu. Da bo tako, pa mi je bilo jasno že takoj prvi teden. Sicer dopuščam možnost, da bi se tudi ona lahko s kakšno mačko popolnoma poštekala, sigurno bi se s kakšno lahko vsaj normalno tolerirala, sem pa prepričana, da mačje družbe ne pogreša.

V bistvu pa hočem povedat to, kar so povedale tudi že predhodnice - tisti, ki ima mačka doma, ti bo znal s precejšnjo verjetnostjo (gotovosti seveda ni) povedati, ali bi konkretna mačka pasala h konkretni drugi mački. Po mojih izkušnjah sodeč pa bi mački, ki so relativno mladi in trenutno živijo v neki zmerni harmoniji v večjih skupnostih, znali takšno situacijo najbolje shendlat. Vprašanje je torej samo še, ali naj bi ta maček bil bolj igriv, bolj miren, bolj vsiljiv, bolj zadržan...

Čiči je full igriva še, kot mladiček je včasih. Sicer večino dneva drema, a če jo začneš bezat se vedno začne igrati, vedno se mi je zdelo, da bi ravno zato bilo kul - da dobi mlajšo ali vsaj precej otročjo družico, da bi se konkretno naigrala. Zaradi tega se mi morda zdi mlajša muca bolj primerna, a saj bolj kot berem vidim da ni pravila, bo treba res na obisk, ne samo parlamentirat online

Super za Kleopatro, nekaj sem zasledila na FB in tu na forumu, lepa črnuhica in upam, da je dobila super dom!

Kakšne zgodbe Jaz lahko povem samo to da imam samo 1 muco (ki jo imam najraje na vsem svetu), vem pa 150% da naslednjič ko bo čas za mačke obvezno takoj vzamem 2 in je to to ker moja je zdaj tako stara, poleg tega da boleha, da sploh ni pogojev da bi imeli še 1 mucko, ker se jih preprosto malo boji, malo ne mara...in imam občutek da ji zelo ustreza mir ki ga ima. je fant našel eno malo trikolorko fletno, pa sva jo mogla dat v horjul, ker je naša ne bi "posvojila"

Naši mačkoni se super ujamejo. Nekaj mesecev po tem, ko smo dobili našega Bubija, se mu je pridružil še Piko. Takoj ga je vzel za svojega in prav po očetovsko skrbi zanj. Sestra je čez kakšno leto posvojila Lumpija in kasneje še Ozija, ki sicer živita pri njej, vendar pa vsako jutro prideta ''v vrtec'' k ostali mačji bandi kjer ostaneta dokler se ne vrne iz službe. Vsi štirje se super razumejo in podijo po stanovanju, poležavajo, pač odvisno od dneva, ko pa se ura približuje tretji pa gresta ''obiska'' k vratom in čakata, da ju nesemo domov.

Hihi vrtec? To se pa hudo zabavno sliši (za muce in za vzgojiteljico)

Tudi midva sma prvo vzela enega muca z prepričanjem da se muce navežejo na okolje in ne na ljudi... Morem povedat da to v primeru najinega muca vsekakor ni držalo. Zmeraj ko sma prišla domov se nama je zdel tak osamljen, ko te po več ur ni doma se ti dejansko muc smili v samoti. In po dveh letih sma rekla da je tega dovolj, ter poiskala muco za njega. Morem tudi rečt da je videl nekajkrat sosedove muce in je bil zmeraj do njih prijazen, zato sma bila prepričana da mu bo družba vseč. Vse je bilo lepo in prav prvih nekaj ur.. potem pa je videl da bo zgleda ta muca tukaj ostala... takrat jo je začel napadat in ker je bila muca še mala smo seveda morali imeti stražo podnevi, ter ločene ko naju ni bilo doma in ponoči, da sma lahko spala. Sreča je bila da sma imela 2 WC-ja, in seveda tastari muc je bil pri nama ponoči, da se ne bi pustil zapostavljenega. No po kakem tednu so se ti pretepi zmanjšali na neko solidarno igro in počasi sta se začela družiti in čez nekaj časa tudi spati skupaj. Zdaj sta dejansko super, seveda se še ganjata po stanovanju, najraje ko se gre spat ampak to je sedaj del igre.

če bi lahko vse povzel bi rekel da je se muco življenje ko je dobil družbo definitno spremenilo na boljše.

moj predlog je seveda tudi da, da se muco vzame iz zavetišča, saj so tam muce predhodno pregledane proti boleznim, razglistene, brez bolh itd itd... kar je seveda velika prednost če že imaš muca doma.

tako kot so napisali že prej, če bi še enkrat vzel muce znova bi vzel dva skupaj takoj. seveda pa je tudi to da se po nekaj časa vzame drugega muca super.

upam le da bo stara muca sprejela družbo.

Jaz pa prosim za mnenja/nasvet. Sem temo prebrala, jo nameravam še 1x, samo najprej tole spišem.

V glavnem: moja muca je stara 14,5 let, vedno sem imela samo njo. Ima težave z ledvicami, ki smo jih odkrili eno leto nazaj. Drugače je živahna, zadnje čase še posebaj. Non stop bi se igrala s štrikom, ponoči pa velikokrat vse budi, dokler en ne vstane in jo v dnevni sobi crklja toliko časa dokler ne zadrema (ker pač noče spat v naših posteljah, pa ji je bilo to včasih všeč).
Sedaj vedno bolj razmišljam, da bi ji dali prijateljico. Poleti, ko smo našli eno mucko (ki je sedaj v Horjulu, jaz pa jo pogrešam ) se je male gospodične (stara cca. 2 meseca) ful bala. Pokazali smo ji jo, pa je malce pihala, potem pa je celo noč dežurala pred spalnico, ker je vedela da je tamala pri meni. Zjutraj, ko je bil prišlek odpeljan v ZH, je nato prevohala celo sobo. Šla je do škatle, kjer je imela tamala ležišče (ki ga je imela bolj za igro ) in skorajda skočila proč. Mislim da se je res ustrašila.

Tako da sem mnenja, da se mačk bolj boji, kot pa da jih ne mara. Samo me skrbi, da bi nov maček slabo vplival na njeno zdravje, saj ne sme biti pod stresom. Ker eno je moja želja, eno pa njeno zdravje, ki mi je itak bolj pomembno od tega da bi jaz imela še kakega mačka.


Ali je po vašem mnenju sploh pametno da razmišljam o še enem mačku? Čeprav ga verjetno ne bo, ker me skrbi za njeno počutje, pa bojim se da bi mi zamerila. Samo me pa vseeno zanima, kaj si vi mislite.

Nimam osebnih izkušenj z mucami, ki imajo težave z ledvicami.
Našega starega kužka je mlada družba prav "pomladila".
Lahko da bo tudi tvoja muca prav zadovoljna z novim prišlekom, če bo že malo večji in ne bo preveč vsiljiv, "nadležen", kot znajo biti mladiči. Jaz bi sigurno poskušala najti primeren par, glede na to, da toliko muc išče primerne skrbnike in čaka na svoj dom.

Hvala za nasvet Pa to ja, ker jih toliko išče dom Bi jih imela 5 takoj Bo treba še premislit malo, bi bilo pa fletno, če bi sprejela koga


Pa se opravičujem vsem ker "težim" tukaj skoz, sem vidla, da sem že pisala po tej temi

Moja pokojna mačka je imela odpoved ledvic in sem imela podobno dilemo. Želela sem si še enega mačka, vedela sem, da se počasi poslavlja in da bi mi bilo lažje ob njeni izgubi, če bi imela še enega mačka, po drugi strani pa ona ni bila navdušena nad mačjo družbo, kar je bil glavni dejavnik, da sem počakala s posvojitvijo do njene smrti. Pri njej je šlo z odpovedjo ledvic še kar hitro, od diagnoze do (neizogibne) evtanazije je minilo 6 mesecev. Teh 6 mesecev je bila moja princeska, ena in edina in vem, da sem ravnala prav. V podobni situaciji bi najbrž storila enako: počakala in nato v štartu posvojila dve (ali pa tri ) mačke, ker se s tem eliminira morebitni problem pri združevanju.

Je pa res, da je odločitev zelo odvisno od značaja mačke in moja mačka nikoli ni bila naklonjena mačji družbi.

Tudi jaz razmišljam podobno kot Mateja. Prišlek sigurno pomeni velik stres za mačko, ki je že malo v letih in vajena biti edinka. Uživajta v času, ki vama je še namenjen.

Tudi jaz razmišljam podobno kot Mateja. Prišlek sigurno pomeni velik stres za mačko, ki je že malo v letih in vajena biti edinka. Uživajta v času, ki vama je še namenjen.

Mislim da bo tako ja. Se mi včasih zasmili, ker je sama, pa ji probamo mi tisto morebitno pomanjkanje zapolnit. Potem ko bo čas za nove, pa takoj 2-3 kot pravi Mateja.


hvala

Hja, mački so zanimiva sorta bitij! Vedno znova presenečajo...
Naš Garfi nas je sam našel, ko se je pritepel k mojim staršem, pa ga niso hoteli obdržati, saj niso za hišno varianto.. Zato smo ga vzeli mi in poskusili (prvič v življenju), da bo ves čas v stanovanju. In glede na moj karakter (vse ali nič) smo poskrbeli najprej za zdravje (pregledi, cepljenja) in kastracijo... Bil je živc prve klase, vsepovsod ga je bilo polno!
Ko smo domov prinesli Micko, sta se takoj zaštekala, najbrž je bil razlog v njenem mirnem karakterju. Skupaj spala, se igrala... In ko je odšla od nas (zaradi prirojene napake), je bil revež čist preč.. Žaloval cel teden. Če ne vidiš, ne verjameš!
Zato smo se odločili za družbo in pri Heleni dobili krasnega mačkona - Louisa.
Nedelja popoldan - prihod.
Nedelja zvečer - začudenje s strani Garfija in zanimanje (brez pihanja, renčanja) ter pihanje s strani Louisa, ki se je čutil motenega v razsikovanju novega okolja.
Ponedeljek dopoldan - nič več pihanja, že medsebojno ovohavanje.
Sta kolega, vendar takšnega stiskanja med spanjem, medsebojnega umivanja... še ni. Morda ga ne bo, kaj vem, vem pa, da je Garfiju lažje, da se ima spet s kom za igrat (ali skregat), ko nas ni doma (ali pa tudi, ko smo doma).
Ves čas pa načrtujem prihod mačje dame, ki bi malo komandirala oba fanta.. Saj veste, da brez ženske roke so tudi moški bolj tako tako...
Vsekakor se zavzemam za posvojitev VSAJ dveh muc...