Amarand in Rea, Leni in Ziggy

Evo nas .
Kosmatinčka sta včeraj praznovala vsak svojih 10 mesecev, tako da je bil žur in , pa danes vsa zmačkana ležita na kavču, ju je praznovanje očitno utrudilo. Me tole njuno počivanje precej veseli, Rea sicer dan večinoma premucka, Amarand je imel pa zadnji teden ogromno veselje se družit z menoj. Ima navado, da takrat, ko mu je dolgčas, ali se mu kaj pomembnega dogaja, glasno zamijavka, torej nekoga kliče. Rea njegovega oglašanja ne razume (oz. se dela tošota), z Alešem sva pa bolj ali manj odzivna. Pa skačeva, ko hoče Ami na wc in se mu ne zdi dovolj čist, prihitiva, ko se pogumno pokaka (to res oznanja celemu svetu; Rei ni potrebno, ker gre na wc najraje takrat, ko je v kopalnici še kdo, ki vidi, kako elegantno se ona iztrebi, nakar demonstrira še strokovno zakopavanje, ki traaaja ), odpirava balkonska vrata, ko si tiger zaželi svežega zraka, predvsem pa mečeva žogice, da lahko naš nogometaš teče za njimi. No in zadnje dni je bilo teh klicev precej, predvsem k igri - ko me zagleda, kar skoči v zrak in steče v tunelček, čakat, da se bo prikotalila žogica. Poleg tega pa je bil nenavadno navdušen nad božanjem in cartanjem, zopet mi je malo pomagal pri študiju, da o odpiranju vsega, kar je zavito v plastično vrečko - od majice, prek plastičnih vilčk do bonbonov - sploh ne govorim.
Amiju se je nogica lepo zacelila, nima več niti krastice, tekočina mu je očitno vsa iztekla, ker se je ne zatipa več, edino dlaka malo bolj počasi raste, a bo kmalu spet ves okožuhan; se pa zdaj lepo vidi brazgotinica od prve operacije.
Amarand je včeraj obeležil tudi 5 mesecev bivanja z nama , čeprav se mi zdi, da je že vsaj 5 let . Seveda je mačkonček upravičeno pričakoval darilo - in ga je tudi našel.
"O, darilo! Moram pogledat, kaj je, še preden pride Rea."

"O, ne! Tako že imam."

Pri fotkanju zadnje čase nismo preveč pridni, ne najdemo časa, ko je pa treba jest, se preganjat, igrat, česat, božat, (dre)muckat in imet fajn. Se oddolžimo v enem od prihodnjih javljanj

"O, ne! Tako že imam."

, tale je pa res - ma izjava tedna!

no vidim, da vam ni dolgčas. Še dobro, da tko pridno opišete diagnoze psihološke analize njunega obnašanja, sem šele zdej dojela, da mi Monči skoz hoče dopovedat, da se moram igrat z njo

Kolk vas je fajn brat!
Bi vama kar podarilo eno nagrado za: ZELO DOBRA SUŽNJA!

(tipkarske napake so prepozno opažene)

O, zdaj torej nisva več le sužnja, ampak odlikovana sužnja . Čeprav dvomim, da mali barabi kaj data na to .

Mi se imamo še vedno super, tigra sta pridna, igriva, neubogljiva in oh in sploh mačja. Še zmeraj čakamo, da Amiju zraste dlaka in se nam zdi, da raste strašno počasi, ampak dokler je to največja nevšečnost, smo več kot zadovoljni. Rea vadi za nov poklic, zdaj bi rada postala maserka - zadnjič sem ležala na trebuhu in je začela z masažo, se sprehodila po hrbtu gor in dol, gor in dol, kar dobro ji gre od tačk, na koncu seanse pa me je ugriznila v peto . Sem pritožbo že imela na koncu jezika, pa sem se ugriznila vanj, nenazadnje sem bila deležna zastonj masaže, ta ugriz je pa v strokovnih krogih gotovo znan kot stimuliranje katere od akupresurnih točk, pa nisem hotela izpast nevedna trapa.
Tudi tale "udobna" spalna poza gotovo prispeva k dobremu počutju.

Amarand še vedno spi po starem; na postelji .

Mačkona lahko vedno več časa preživita na balkonu, ker je že sončno in toplo. In jima je všeč, danes smo se kar precej sončkali.


"A tebe imamo pa zato, da težiš, al kaj?"

"A vidiš, ko mi senco dela na riti?"

"Ja, kar koli, jaz spim."

"Ja, ti že spiš, jaz pa ne morem, ker mi non stop težijo, pa še nerazumljena sem. Po mojem sem umetnica. Pa baje še ministrstva nimam. Eh."

"Pa saj bo šlo."


"Si spet tu?"

"Evo, pa tole faco slikaj "

Uživača!!!!

Lepo brat tele zgodbice , prav za dušico

Iiiiiiii, jaz pa sem imela včeraj čast malce počohat Amaranda, prekrasen mehek prijazen muc je , Rea me je pa zelo nezaupljivo gledala s postelje, najbrž zato ker sem tigLfenica in je v mojih očeh razbrala zaskrbljujoče pretirano občudovanje in se je malo ustrašila , da je ne bi kdo odtujil iz njenega raja

Za Reo je bil obisk prekratek, da bi jo sploh začela zanimat ; rabi več časa, potem se pa obesi nate in se je ne znebiš. Ami mora pa takoj preverit, kdo je prišel, pa če bi se slučajno igral z njim .

Amarand je danes ujel čmrlja in pravi, da moram ta dosežek obelodanit širnemu svetu - tako, zdaj veste . Rei ni do hvalisanja, samo da jo božam . Nima pa nič proti objavi fotk, tako da ...
Ena pretepaška

To že nisva bila midva ...

Ni je postelje kot je škatla ...

Ne, pri nas ne bomo kupovali pomivalnega stroja, raje izkoriščamo štirinožce (samo občasno, da ne bo kdo mislil, da se morata vsak dan neprimerno prehranjevat)

smo vas že malo pogrešali....

Mackota ostajata sihrono lepa

Prejšnji vikend sta naša petkilaša (vsak ima točno 5,0 kg) praznovala 1. rojstni dan . Cel žur in to . Rea si je želela ponija, Amarand pa dobermana, ampak saj vemo, kako je s tem - po tednu dni navdušenja bi skrb zanju padla na najina ramena, zato smo se dogovorili, naj raje razmislita o kakšnem praskalniku ali IQ napravici. O nečem koristnem, kajne, naložbi v prihodnost . Še zmeraj sta nadtigrasta, nadmehka, nadcartljiva, še kar igriva in občasno pridna.
Predvsem Amarand se zadnje čase zelo trudi in bi v bistvu potreboval temo v novem podforumu. Mačkon namreč ne živi več NA svojem kavču, ampak POD svojim kavčem, ki je raztegnjen v ležišče in pod katerim si njegovo visočanstvo gradi svoje cesarstvo. Dostop do tega podkavčja je bil dolge mesece zaprt (ker nisva želela, da se poškodovan muc zavleče tja in ga bova ob vlečenju ven še dodatno poškodovala). In prišla je Rea ... In uspela odstranit karton, ki je preprečeval dostop do undergrounda. Nekaj dni sta se podila tam spodaj, nakar je bila omarica s smetmi (plastika, embalaža) vedno pogosteje odprta. In so začele vrečke, konzerve, pa tudi kuliji, pokrovčki usb ključev, da o mačjih igračah ne govorimo, čudežno izginjati. Dokler ni Aleš vzel v roke svetilke in vse čudežno našel pod posteljo. In smo (o)čistili Slovenijo. Naš komunalec nad čistilno akcijo ni bil preveč navdušen (včasih težko dojame, da mora živet s tako ozkogledima in ozkosrčnima človekoma; takrat svoje nestrinjanje in prezir izrazi tako, da globoko vdihne, napolni cela pljuča in dramatično izdihne ). V glavnem sva še bolj disciplinirana in redoljubna, smeti odnašamo tako rekoč sproti , poleg kruha in ostalih pekovskih izdelkov (ki jih je Rea poiskala in raztrgala, ne glede na število in odpornost ovojne embalaže) pa zdaj skrivava tudi vse vrečke in vrečkice, ker Amarand sicer vse zvleče pod kavč in se potrudi z odpiranjem (pa potem iščeva pod posteljo (in po možnosti mečeva stran) listnato testo, ki je bilo v postopku odtajanja, filter za vodo, da o užitku, ko poskušaš izpod postelje spravit razparano vrečko sladkorja v prahu, sploh ne govorim).
Tudi dostop na balkon je postal še bolj nadzorovan, odkar sem Amaranda zalotila, enkrat obešenega na vrveh za perilo, drugič pa visečega na mreži pod samim stropom; načeloma sicer ne more past čez mrežo, ki je napeljana do stropa in pritrjena, ampak ne bi praktično preizkušala 100-odstotnosti te trditve.
Reina najnovejša zabava je cukanje za lase - zjutraj, ko se ji zdi, da je že čas za hrano, pride v posteljo, buc buc, ko to ni dovolj, začne po obrazu pikat s kremplji, če še vedno ne poštekam, pa v gobček prime pramen mojih las in potegne. Na budilko se pa odziva že prav pogojno-refleksno. Ko zasliši prve akorde, skoči v zrak, od veselja zamrmjavka in se odpravi proti krmišču .
Toliko na kratko o progastih mehkošapkih, ki sta še zmeraj navdušena nad konzervicami (včasih ju zbadam, da sta konzervativca), čohanjem, uganjanjem vragolij ... in tudi drug nad drugim (samo da tega ne priznata zmeraj ).

Rea je iskala mrežaste nogavice, ampak končni učinek je bil bliže mrežni pečenki kot kakšni fatalni zapeljivki

Vse najboljše lepa

Oooo, lepotca, čestitke!

Ne moreš verjet, ... da vama niso privoščili enega ponija, no



Vse najboljše

hahahahah, kakšne prigode!!!
Ampak zmaga pa tista z mrežasto "nogavico"....

Jaz bi pa tu malo povzdignil glas. Tudi, v trenutkih, ko je Rea podobna mrežni pečenki, je še vedno zapeljivka. Pika in konec!
Pa seveda vse najboljše!

Vse najboljše, tigrasta konzervativna mehkošapka! Ful ste dobri!