Drage moje ljubiteljice živali,
že cel dan spremljam tole debato ampak men je že od jutra bolj kot ne jasno zakaj se gre. ŽAL!
PR strategija zavetišča je jasna in prozorna in namen je več kot očiten. NGOs in aktivisti ste se lotili zavetišča in jim gledali pod prste, zato ne morejo izvesti "potrebnih ukrepov" (evtanazij in ostalega) za povečanje ekonomske učinkovitosti (kako sarkastična besedna zveza v zvezi z navezo Zavetišče za živali

) svojega delovanja. Zato je potrebno javnost popolnoma odstraniti in postaviti v slabo luč te "tečne" aktiviste in dokazati, da so marginalci, ki niso razsodni in s svojim teženjem spravljajo meščane "presvetaga" mesta Maribor v "grozljivo" nevarnost. In tako doseči kredibilnost za svoje "odrešiteljsko" delovanje. Resnična ali morda celo namišljena (ko tole spremljam od jutra mi vseskozi deluje kot izmišljena, ker mi je očitno jasen namen spravljanja teh info v javnost) bolezen mikrosporija (mimogrede laiki (beri predvsem povprečno kolerični starši in še bolj stari starši) menimo, da je hudičevo neprijetna zadeva, ker sta jo imeli dve npr. punčki mojih znancev, čeprav ne vem kako so to zadevo pred leti moji starši in brat preživeli brez hujše traume pri naši stari dobri Maci) je namreč sijajna priložnost, da si ustvarijo "kredibilnost". Jasno je zakaj so "svoja prizadevanja" za varstvo nedolžnih prebivalcev tako na široko obelodanili v medijih...in posledično histerično hermetično zaprli "kužno območje" za "poglede čez ograjo".
Naloga PR stroke v službi organizacije napram NGO je predvsem v tem, da diskreditira aktiviste in si s kakšno pozitivno ali "pozitvno" akcijo (kaj pa drugega je skrb za zdravje prebivalcev, predvsem nedolžnih najbolj oroženih otročičev,) ponovno povrne zaupanje javnosti in deležnikov (mesta, preivalcev, donatorjev...).
Tko to deluje...žal....
Proti PR kampanija...aktivisti imajo ponavadi dobre možnosti, da pridobijo simpatije javnosti in so zato nočna mora voditeljev organizacij in njihovih PRovcev. Think!
