Danes je točno eno leto od popoldneva, ko sem se na poti domov ustavila v celju, da sem od Čombeta prevzela malega, na cel svet jeznega mucka, ki so mu ljudje bili absolutni nebodijihtreba, da bi poskusili s počasno socializacijo:


(na drugi sliki je s sestrico Wonko)
V enem letu smo počasi, mic po mic, en korak naprej-tričetrt nazaj napredovali, vmes se še preselili na deželo in prišli od mucka, ki je ždel pod omaro v kopalnici 23h 45min na dan, z velikimi očmi in dihanjem 100/min, do prekrasnega mačkona, ki leze v naročje, daje buce in se lupčka ter prede kot traktor.
In ki si je kavč počasi preuredil iz začasnega v trajnega.




IN KI ŠE VEDNO ČAKA HUDO TETO HELENO, DA MU KONČNO PRINESE POSVOJITVENO POGODBO !!

Dogs have Masters. Cats have staff.