udomačen tiger
Prispevkov: 15017
Pridružen: Ne avg 15, 2010 12:11 pm
Pe nov 11, 2011 8:48 pm
Ime: Lucky, poklic: mačji čudež
Pred štirinajstimi dnevi je bil najden za cesto. Najprej smo mislili, da ga je zbil avto in je že nekaj časa hiral, saj je bil hudo oslabel in shujšan. Veterinarski pregled je pokazal odpovedovanje jeter, muc je bil že ves rumen. Prognoza je bila slaba, možnosti za ozdravitev majhne, posledice bolezni ob morebitnem preživetju neznane.Test na levkozo in aids je bil začuda negativen in skupaj z veterinarjem smo se odločili, da poskusimo. Prejel je ustrezno terapijo in ... Ja nič, danes je bil že kastriran. 
Aja, mimogrede, muc je gluh. Verjamite, njega to ma čisto nič ne briga in čisto nič ne moti. Je namreč živ.
Tole je o njem napisala najditeljica:
"Moje ime je Lucky, kar pomeni srečko. Tako se me poimenovali v mojem začasnem domu, saj imam srečo, da sem še živ. Dolgo časa sem bil na ulici in s svojo očarljivostjo sem želel očarati mimoidoče, da bi mi pomagali in me sprejeli v svoj dom. Dolgo sem se trudil, vendar so ljudje le hodili mimo mene. Žal pa sem naletel tudi na takšne, ki jim nisem bil všeč in so me poškodovali. Bil sem zelo bolan, bolelo me je. Vse kar sem si želel je to, da bolečina mine in se pošteno najem. Minevali so dnevi…
In končno se mi je nasmehnila sreča, prišel je tisti dan, ki sem si ga tako želel in čakal. Gospodična je pristopila k meni. Začutil sem, da je dobra oseba. Zbral sem moči, se dvignil in odšel k njej. Videl sem solze v njenih očeh. Nisem mogel stati, hoditi, tresel sem se, bil sem sestradan, videla so se bi rebra. Nežno me je dvignila v naročje in me odnesla domov. Hitro so se dogovorili, da bom pri njih začasno nastanjen. Zaradi stroškov zdravljenja, ki jih sami niso mogli plačati, me je pod okrilje vzela Mačja hiša. Peljali so me k veterinarju. Bil sem v zelo slabem stanju. Niso vedeli, če bom preživel. Vendar sem s pravilnim zdravljenjem in predvsem ljubeznijo, ki so mi jo nudili, ozdravel. Sedaj sem pravi gospodič. Zdravje se je uredilo, socializirali so me, razumem se tudi z drugimi mačkami. Od vsega pa se najrajši crkljam. Obožujem človeške roke, ki me nežno božajo. Ugotovili so, da sem gluh. Zato potrebujem dom, kjer bom notri, saj je zame zunaj preveč nevarno. Če že imate doma kakšno mačjo gospodično se nič bati, saj so poskrbeli tudi za kastracijo.
Sem pravi mačji lepotec in očarljivec. Verjemite, ko me boste spoznali, me ne boste mogli izpustiti iz rok. Popolnoma vas bom prevzel.
"
Aja, mimogrede, muc je gluh. Verjamite, njega to ma čisto nič ne briga in čisto nič ne moti. Je namreč živ.
Tole je o njem napisala najditeljica:
"Moje ime je Lucky, kar pomeni srečko. Tako se me poimenovali v mojem začasnem domu, saj imam srečo, da sem še živ. Dolgo časa sem bil na ulici in s svojo očarljivostjo sem želel očarati mimoidoče, da bi mi pomagali in me sprejeli v svoj dom. Dolgo sem se trudil, vendar so ljudje le hodili mimo mene. Žal pa sem naletel tudi na takšne, ki jim nisem bil všeč in so me poškodovali. Bil sem zelo bolan, bolelo me je. Vse kar sem si želel je to, da bolečina mine in se pošteno najem. Minevali so dnevi…
In končno se mi je nasmehnila sreča, prišel je tisti dan, ki sem si ga tako želel in čakal. Gospodična je pristopila k meni. Začutil sem, da je dobra oseba. Zbral sem moči, se dvignil in odšel k njej. Videl sem solze v njenih očeh. Nisem mogel stati, hoditi, tresel sem se, bil sem sestradan, videla so se bi rebra. Nežno me je dvignila v naročje in me odnesla domov. Hitro so se dogovorili, da bom pri njih začasno nastanjen. Zaradi stroškov zdravljenja, ki jih sami niso mogli plačati, me je pod okrilje vzela Mačja hiša. Peljali so me k veterinarju. Bil sem v zelo slabem stanju. Niso vedeli, če bom preživel. Vendar sem s pravilnim zdravljenjem in predvsem ljubeznijo, ki so mi jo nudili, ozdravel. Sedaj sem pravi gospodič. Zdravje se je uredilo, socializirali so me, razumem se tudi z drugimi mačkami. Od vsega pa se najrajši crkljam. Obožujem človeške roke, ki me nežno božajo. Ugotovili so, da sem gluh. Zato potrebujem dom, kjer bom notri, saj je zame zunaj preveč nevarno. Če že imate doma kakšno mačjo gospodično se nič bati, saj so poskrbeli tudi za kastracijo.
Sem pravi mačji lepotec in očarljivec. Verjemite, ko me boste spoznali, me ne boste mogli izpustiti iz rok. Popolnoma vas bom prevzel.
"
"Some say I dream too big, I say they think too small." (Esther the Wonder Pig)
Jaz sem se popolnoma zaljubila vanj. Res je pravi šarmer in zna vsakega očarati. Tako nežen, prijazen in ljubeč muc. Verjamem, da bo hitro našel svoj stalni domek. Resnično mu želim le vse najboljše, saj si to zasluži. Veliko je že dal skozi v svojem življenju. Veliko neprijaznosti. Res ne razumem ljudi, ki so šli kar mimo njega in mu niso niti malo pomagali. Kako lahko stori kaj takšnega? Kako se lahko obrnejo stran in ničesar ne storijo? Ampak naš Lucy boy, kot ga rada sama pokličem, je k sreči naletel na nekoga, ki mu ni vseeno. Res je bilo na začetku težko, saj smo se bali, da morda nebi preživel. Bilo je tudi nekaj strahu iz njegove strani, ampak je sedaj pridobil zaupanje v človeka. Trudili smo se in s skupnimi močmi nam je uspelo nemogoče. Pravi mačji čudež. 
Še vedno je zelo scrkljan. Obožuje človeško roko, ki ga nežno boža in mu daje vedeti, da ni sam in, da mu nikoli več ne bo treba čez vso grozo, ki jo je doživljal tudi iz strani človeka. Ve, da ga imamo radi in tako zelo hvaležen je za to. 
Lucky je iz knapovskih zasavskih koncev. Fotografa bi pa rabil, ja. 
