Danes sem se spet nasmejala temu mojemu zlatemu pasjemu štoru
Redno mu kupujem bikovke za žvečenje, ampak tiste tamale požveči dokler niso nekje 3-4 centimetre dolge, potem pa jih cele pogoltne in posledično izbruha, po možnosti ob 4ih zjutraj na posteljo ali meni na povšter ali pa na ta debel tepih ki se ga ne da oprat, a ne de...) Zato sem mu danes kupila celo, 1 meter dolgo bikovko.
Ko sem mu jo dala, je najprej ene 2 minuti sedel in skoraj s strahospoštovanjem buljil vanjo z velikimi očmi in jo čisto previdno od daleč vohal, kot da mu ne bi bilo čisto jasno, češ - a vse to?! A sam zame?! A čist cela je zame?!? A si ziher???
Potem je skužil da je res za njega in jo je zgrabil in nadvse ponosno odnesel v svoj boks - ampak ojoj, držal jo je na sredini, kar pomeni da se je zataknil v vrata ker je bil preširok da bi šel skozi. In tu so se potem začele komedije. Že ves večer se matra glodat tisto bikovko v boksu in se zmeraj nekam zatakne, tako da jo gloda v najbolj neverjetnih pozah, z glavo dol, pa z eno taco čez, pa malo postrani, pa leže na hrbtu.... Za crknit od smeha, res! Je pa tak ljubi mir pred njim....
