udomačen tiger
Prispevkov: 14465
Pridružen: Sr sep 08, 2010 8:29 pm
Ne okt 06, 2013 9:20 am
Filip Filjuškus
Filip..... bil si presenečenje ob povratku z dopusta pred sedmimi leti. Malo, glistavo, lačno, prehlajeno bitjece, najdeno sredi ceste, ki ga je moževa nečakinja prinesla s svojega dopusta v Dalmaciji. Mladina se je do našega povratka znašla, kot se je vedla in znala - tvoj prvi wc je bil kartonast pokrov škatle za čevlje s peskom iz najbližje trgovine. Pridno si ga uporabljal že kar takoj - o tem je pričal tudi počrnel parket v kotičku, kjer je bil postavljen tvoj wcjček in nas precej let spominjal na dan, ko smo se prvič videli.
Bil si muc iz časov, ko nisem še niti pomislila, da bi bili muci samo notranji, zato te tega niti nisem navajala. Dobro leto dni kasneje je bilo drugače, a tebe že ni več bilo možno prepričat. Ne vem....mogoče si bil pač eden tistih, ki jim notranje življenje ne prija - ali pa se s tem samo tolažim...
Krasen muc si bil. Lep, postaven črnuh čudovitih oči in zelo prijaznega karakterja. Repek si oblikoval v črko S, ko si nam pritekel nasproti, ko smo se vračali s sprehoda z malo pasjo opico. Najprej si se pobucal ob njo - joj ko bi vedel, kako ji je bilo to odveč! Ampak ti si bil pač tak - prijazen, vse si imel rad, ob vsakogar si se pobucal, če je le bila možnost za to.
Vedela sem, da se bo nekoč zgodilo. "Zlata svoboda" vedno terja svoj davek, slej ko prej. In zgodilo se je danes zgodaj zjutraj...poklicala me je soseda, da si se zagozdil v njihovo okno... Pritekla sem k tebi....ležal si na trebuhu, zadnje tačke so bile brez življenja, s sprednjimi si se povlekel bližje k meni in jokal, jokal, tako zelo jokal...
Zavila sem te v oranžno dekico in odpeljala sva k veterinarju. Nisi ga dočakal....poslovila sva se ob glasbi tvojega sorojaka, Oliverja - Vjeruj u ljubav...
Filip....rada te imam!
Bil si muc iz časov, ko nisem še niti pomislila, da bi bili muci samo notranji, zato te tega niti nisem navajala. Dobro leto dni kasneje je bilo drugače, a tebe že ni več bilo možno prepričat. Ne vem....mogoče si bil pač eden tistih, ki jim notranje življenje ne prija - ali pa se s tem samo tolažim...
Krasen muc si bil. Lep, postaven črnuh čudovitih oči in zelo prijaznega karakterja. Repek si oblikoval v črko S, ko si nam pritekel nasproti, ko smo se vračali s sprehoda z malo pasjo opico. Najprej si se pobucal ob njo - joj ko bi vedel, kako ji je bilo to odveč! Ampak ti si bil pač tak - prijazen, vse si imel rad, ob vsakogar si se pobucal, če je le bila možnost za to.
Vedela sem, da se bo nekoč zgodilo. "Zlata svoboda" vedno terja svoj davek, slej ko prej. In zgodilo se je danes zgodaj zjutraj...poklicala me je soseda, da si se zagozdil v njihovo okno... Pritekla sem k tebi....ležal si na trebuhu, zadnje tačke so bile brez življenja, s sprednjimi si se povlekel bližje k meni in jokal, jokal, tako zelo jokal...
Zavila sem te v oranžno dekico in odpeljala sva k veterinarju. Nisi ga dočakal....poslovila sva se ob glasbi tvojega sorojaka, Oliverja - Vjeruj u ljubav...Filip....rada te imam!
Ojojoj, res mi je zelo žal. 
