Moja Oki

Na današnji dan pred 2 leti sem se morala posloviti od moje prelepe, prijazne in nežne muce Oki. Nekega večera je (zdaj že bivši) mož prinesel domov mičkeno bitjece, ki ga nihče drug ni hotel. Že prvo noč si je z vztrajnostjo priborila svoj prostor v najini postelji in nikoli več ni spala kje drugje. Včasih me je znala razjeziti, ampak veliko pogosteje me je spravljala v smeh in dobro voljo, v težkih trenutkih mi je bila v tolažbo, njeno predenje je bilo najbolj učinkovito pomirjevalno sredstvo. Skupaj sva preživeli dobrih 21 let in hvaležna sem za prav vsak dan. Neizmerno jo pogrešam, mojo ljubico.




