R.i.p Pončo&Pančo

Tega mačka po imenu Pončo smo dobili iz enega zavetišča. Okica ni bila v dobrem stanju in toliko lepih muck je bilo, a sem se odločila zanj. Na žalost je Pončo še prvo noč poginil. Enostavno mu ni bilo več pomoči, trudila sem se, dajala mu dovolj toplote, ga hranila na 2 uri, ponoči vozila do mesta, klicala veterinarja, ki me je gladko zavrnil (čeprav je pisalo da v nujnem primeru pokličem na to pa to številko).. Čeprav sem ga imela le nekaj ur, mi je zelo hudo za njim.. Hkrati sem vesela, da je svoje zadnje trenutke doživljal nekje na lepšem in ne v kupu dreka, kjer je bil prej. Ampak... i miss him



Nekaj dni sem tuhtala in tuhtala, kaj bi.. Odločila sem se, da grem do zavetišča.. Povedala sem jim, kaj je bilo in so mi spet podturili mačka.. Maček izgledal popolnoma zdrav, navihan.. In sem se odločila, da ga vzamem.. In zgodba se je ponovila, le da je bila malce drugačna.. Živel je le 3 dni.. Prvi dan radoveden, navihan kot vsak mladiček.. Drugi dan samo spanje in sem se odločila da ga peljem k veterinarju blizu mojega doma. Dal mu je injekcijo proti driski in mi odkrito povedal, da...maček ne bo preživel..
In tretji dan.. konec, paf.. Maček ni mogel premikati tačk, zato ga je partner peljal k veterinarju. Ni mu bilo pomoči in mu je dal injekcijo za uspavanje..



Vedno bosta v mojem spominu

Boščka mala.

Kako žalostno. Predvidevam, da so ti dali kužna mladiča. So znali pojasniti?

Tule se ta zgodba nadaljuje:

viewtopic.php?f=16&t=261

Še vedno mislim na vaju. Nikoli vaju ne bom pozabila, vsakič je huje, vsakič bolj mislim na vaju in v glavi toliko vprašanj, kaj pa če .. vem, da sem naredila vse in dovolj za vaju, pa vendar .. zakaj sta morala tako prehitro oditi?
Pogrešam vaju