Podganček Mile

Mile. Nisi bil načrtovan. Mislili so da sta tvoja mamica in ati fantka. A ko sta njuna lastnika prišla iz festivala je sledilo presenečenje: leglo malih podganc. To je bil čas moje predanosti punku, neskončne želje ustrezati vsem kriterijem in imeti v tistem obdobju tako popularno podgano. Pa ne samo zaradi popularnosti, tudi zato ker so podgane nadextra pametne in jih imaš lahko vedno s seboj. Po tvojo kletko sem šla z vlakom, in nato z njo na koncert. Žaganje zate je odstopil moj šef. In končno sem bila pripravljena na tvoj prihod. Doma pa vsi pikasti. Sva jih z očetom prepričevala, da dobim avstralskega hrčka. In končno je prišel dan, ko se je zgodila predaja. Ko sem vas zagledala v kletki je bila ljubezen na prvi pogled. Ti si s svojo čudovito "špuro" pritacal k meni v roke in to je bilo to. Zamenjala sem te za pločevinko piva in tavelko jagodno milko. Celo pot do doma si preživel v žepu mojega puloverja in z zanimanjem vohljal v svet. Tako sva preživljala tudi nešteto drugih dni. Le da mi doma nikakor niso vrjeli da si hrček, ampak glede na to, da sem dokazala, da znam skrbeti zate in da nisi škodljiv, jih tudi to kmalu ni več motilo. Pa je prišel prvi dan, ko sem te bila primorana pustiti doma. In takrat SMS "kako ujameš podgano?" Pred očmi se mi je zameglilo, v očeh so se nabrale solze... In spet, moj najboljši ati je cel dan sedel v moji sobi, da si se le prikazal in šel v varno kletko. Od takrat si bil z mano povsod, med tednom v ljubljani, med vikendi doma. Na srečanju podganc, na koncertih, pri fantu, povsod. Prestrašil si nešteto ljudi, samo zato ker si bil podgana. Iz najmehkejše podgane si zrasel v ogromnega podgančkota. Prežvečil vse kar ti je prišlo blizu. Ko je domov prišel muc, ki je bil preveč firbčen kaj se dogaja v kletki, si mu dal hitro vedeti, da si ti šef, in da premikajoč repek ne bo končal v njegovem gobčku. Govorili so mi da podgana živi maksimalno 2 leti. Ti si dočakal 3 leta in en mesec. Potem pa ni šlo več, najprej si nehal premikati levo zadnjo tačko, upala sem da bodo zdravila in razgibavanje pomagali, a se je isto zgodilo še z desno. Ti pa tako živahen, tako rad si jedel, vse bi prelezel če bi le lahko. Oprosti, a bilo mi je pretežko. Tudi veterinar se je strinjal, da je čas da greš med zvezdice. Vedel si kaj te čaka. Cvilil si, ko sem te vzela iz kletke, celo pot si ležal negibno. Še zadnjič sem ti rekla adijo in že si zaspal.
Upam, da ti je lepo tam gori, da imaš neomejeno zalogo graha in kisle smetane. Da si spet skupaj s tvojimi bratci in sestricami.
Jaz pa ti lahko rečem samo: HVALA TI! Hvala za vse čudovite spomine, ki so s teboj prišli v moje življenje!

Žal mi je

To je bil en srečni podganček, tvoj mali Mile

Oh, groza.. Je pa res živel dolgo in srečno življenje.

Naj ti bo lepo in brez bolečin tam zgoraj, Mile .

O bog, kakšna prelepa in ganljiva poslovitev. Iz vsake besede prav veje, kako rada si ga imela. To je bil en zelo srečen podganček.

žal mi je, NOty...

Je gipsy zgoraj že tako lepo napisala, da ne najdem boljših besed... moje sožalje.

Srečna si, da si ga imela.... in srečen Mile, da je imel tebe!

Lepo in ganljivo napisano... Sožalje, N0ty.

žal mi je...

čudovito poslovilno pismo, sožalje

N0ty, moje sožalje!

Moje iskreno sožalje.

Hvala