CIRKUSI

Tole je naše uradno stališče o cirkusih.. Upamo, da bo vsaj komu odprlo oči!!!

MUČILNICA V MESTU! -

Žal se Strokovnemu svetu za zaščito živali, posvetovalnemu organu Ministrstva za kmetijstvo, ki mu predseduje g. Erih Tetičkovič, ne zdi nič narobe s tem, da po naši državi še vedno krožijo cirkusi, v katerih nastopajo živali. Več empatije smo pričakovali od tistih, ki odločajo v "najlepšem mestu na svetu", saj smo takratnega in sedanjega župana že pozvali, naj MOL predstave takih cirkusov na svojem območju prepove, kot so to storile že mnoge države, dežele in mesta po svetu. Pa so se ponovno pojavili reklamni panoji z nazorno narisanimi divjimi živalm, ki nastopajo v programu, in agresivno oglašujejo: Cirkus spet v mestu. Kupone za popust pri pri vstopnini deli že skoraj vsaka branjevka, trgovine, ki se razglašajo za kupcem prijazne, medtem ko čakamo na zeleno luč na semaforju, nam vsiljujejo reklamne letake...

Menimo, da ta oblika zabave v današnjem času že zdavnaj sodi na smetišče zgodovine. Ljudje, ki na naše začudenje še vedno kupijo vstopnico in uživajo, ko gledajo živali v zanje neprimernem okolju, ki na ukaz počnejo zanje popolnoma nenaravne stvari, verjetno sploh ne pomislijo, kako so divje žival k takemu obnašanju sploh prisilili. Dresura je kruta in živali v tem procesu zelo TRPIJO. Na svetovnem spletu ni težko najti posnetkov, ki so jih na skrivaj posneli pogumni ljudje, katerih vest se je zganila ob takem zavržnem početju in so na ta način želeli pomagati - da bi ljudje spregledali, koliko hudega povzročamo živalim.

Čeprav število cirkusov, v katerih nastopajo živali, po neuradnih podatkih upada, se še vedno najde preveč ljudi, ki so pripravljeni plačati vstopnico za tako ceneno in brezčutno zabavo. Pokažimo, da smo mi drugačni: da nas živali v ujetništvu, ki jih z zelo krutimi metodami dresure silijo k nenaravnemu početju, ki celo življenje živjo v tesnih kletkah v stalnem stresu, ki so izpostavljene vsem mogočim vremenskim vplivom - BOJKOTIRAJMO take cirkuse. Če peljete svoje otroke na predstavo, jim s tem ne boste omogočili nečesa pozitivnega, le napačno sporočilo jim boste posredovali: ni pomembno, koliko trpljenja je v tisto uro predstave vloženega, da se le zabavamo ob sladkorni peni in koruzni pokovki po krepko navitih cenah, gledajoč slona, ki se na ukaz dreserja s palico v rokah mukoma postavlja na sprednje noge, ob tem pa upa, da mu bo uspelo - da ne bodo ponovno boleli udarci.

Pred nekaj leti smo pri Leclercu, kjer je bil cirkus, talali okrog letake s pozivom, naj take cirkuse ljudje bojkotirajo. Na letakih je bila tudi obrazložitev kako zelo živali v cirkusih trpijo. Boste kaj podobnega delali? Sem prec zraven in pomagam talat

Bom jaz prilepila tekst Lajk s FB-ja, upam, da ne bodo hude:

"Že spet cirkus v mestu... do kdaj še?

Vsakič znova, ko se v mestu pojavijo plakati za cirkus, v katerem nastopajo živali, smo zaščitniki živali razočarani, da so vsa naša prizadevanja za prepoved te barbarske oblike zabave zaman. Že leta se trudimo in upamo, da bi ljudje, ki so na oblasti in imajo moč sprejeti prepoved gostovanja takih cirkusov, končno sprevideli, kaj nastopanje v cirkusu pomeni
za živali. Že velikokrat smo pozvali tako pristojno ministrstvo kot tudi lokalne oblasti po celi Sloveniji, naj odrečejo gostoljubje ljudem, ki služijo na račun trpljenja drugih čutečih bitij. Odziv je bil načeloma ugoden, velik del odgovornih se strinja, da spadajo nastopi živali v cirkusih na smetišče zgodovine, a konkretnih ukrepov v pravi smeri še nismo dočakali.

Minister za kmetijstvo v prejšnji vladi je bil zelo zaintereisan, da se prepoved sprejme, vendar pa je tako odločitev blokiral Svet za zaščito živali pri VURS pod vodstvom dr. Erika Tetičkoviča, češ da to ni potrebno in da se lahko pričakujejo težave in pritiski celo iz EU - s strani cirkuškega lobija. To nas je osupnilo, saj že samo ime Sveta pove, kaj naj bi bila njegova funkcija - zaščita živali. Le kdo nas lahko prisli, da brezbrižno gledamo mučenje in trpljenje čutečih živih bitij na svoji lastni zemlji? Če pogledamo zgolj v sosednje države, so cirkusi s sicer prostoživečimi živalmi že prepovedani v Avstriji, vse več lokalnih oblasti pa se za tako prepoved odloča tudi na Hrvaškem in v Italiji. Tudi druge civilizirane države po Evropi in celem svetu se odločajo za prepoved zlorabe živali v industriji zabave, a pri nas se žal nič ne premakne. Najodločnejši korak je storila Bolivija, ki je brez izjeme prepovedala nastope vseh cirkusov, kjer nastopajo divje in udomačene živali.

Tudi župan Ljubljane je nasprotnik takih cirkusov, vendar naj ljubljanske oblasti ne bi imele moči, da se jim prepove nastanitev na zasebnih zemljiščih. Zasebniki jim žal v želji po zaslužku še vedno odstopajo v uporabo svoja zemljišča, ne meneč se za to, da tlačijo v svoje žepe krvavi denar. Na zemljišču ob trgovini Leclerc so se do nedavnega cirkusi kar vrstili eden za drugim, zdaj je na vrsti BTC , po nekaterih drugih krajih po Sloveniji pa ni nič drugače. Apeliramo na vse lokalne oblasti, da sprejmejo odlok, da taki cirkusi generalno ne morejo nastopati nikjer na teritoriju občin.

Živali v cirkusih živijo od rojstva do smrti v popolnoma neustreznih razmerah, brez možnosti, da bi živele dostojno življenje. Izpostavljene so neprestanim stresom, med potovanji vsem mogočim vremenskim razmeram, predvsem pa vsakodnevnemu mučenju, ki ga imenujejo dresura. Življenjski prostor imajo tako zelo omejen, da se včasih v svojih bivališčih niti obrniti ne morejo. Težko si predstavljamo, kaj to pomeni za živali, katerim je sicer narava namenila svobodo in široka prostranstva. Z dolgotrajno in mučno torturo jih silijo v nenaravna dejanja, kot so kotalkanje, živali, ki se nagonsko bojijo ognja, morajo skakati čez čez ognjene obroče, sloni morajo početi stvari, kot so stoja na sprednjih nogah in podobno. Živali ne trpijo zgolj fizično, ampak se jim zaradi nasprejemljivega načina življenja in ravnanja z njimi spreminja tudi psiha. Lahko postanejo nevarne tako za osebje kot tudi za obiskovalce cirkusa. Tudi v Sloveniji poznamo primer, ko je v Domažalah iz gostujočega cirkusa pobegnil slon in le sreči so se ljudje v okolici lahko zahvalili, da ni prišlo do tragičnih posledic, kajti trpinčene živali so lahko zelo nepredvidljive in nevarne. Smrtnih primerov v povezavi s crikuškimi živalmi je bilo že veliko in jih bo v prihodnosti zagotovo še več. Kaj se bo zgodilo, ko bo nekoč pobegnil tiger in se v paničnem begu stran od mučiteljev ves zmeden znašel sredi igrišča, polnega otrok iz bližnjega otroškega vrtca? Kaj lahko naredi človek, ko se sredi ulice znajde iz oči v oči s pobesnelim levom, ki je pobegnil pred dreserjem? In koliko ljudi bi karto plačalo z življenjem, če bi se sredi predstave od neprestanega trpljenja utrgalo štirim slonom, ki bi z lahkoto podrli ogrado in teptali vse pred seboj? Tudi tako bi lahko zgledala zabava, ki jo prinese nakup vstopnice za cirkus. Ste kdaj pomislili tudi na take možnosti? Najbrž ne, ampak so pa v nekem spletu okoliščin dokaj verjetne.

V javnost so prišli že številni posnetki, ki so jih skrivaj posneli pogumni aktivisti pod krinko, a vse preveč ljudi še vedno niso prepričali, naj ne obiskujejo takih cirkusov. Vsak od nas lahko naredi več od oblasti - ne kupi vstopnice. Obiskanost cirkuških predstav je v upadu, kar je zelo razveseljivo. Prizadevanje živalovarstvenikov za osveščanje ljudi, kaj pomeni cirkuško življenje za živali, je že obrodilo nekaj sadov, vendar še vedno premalo. Vse več staršev je dojelo, da cirkuške točke, v katerih nastopajo živali, nimajo za otroke nobene vzgojne vrednosti in da opazovanje trpljenja drugega živega bitja ne more vzbujati veselja in prijetnih občutkov.

Če ste že kdaj v preteklosti obiskali cirkuško predstavo, ne da bi pomislili na zgoraj navedena dejstva, apeliramo na vas, da tega ne ponovite nikoli več in nam pomagate osveščati tudi ljudi okoli vas. Predvsem je pomembno, da v tem duhu vzgajate svoje otroke, da jim pojasnite, da so živali prav tako čuteča bitja, da trpijo, kadar se z njimi grdo ravna, da so lahko vesele, žalostne, osamljene - prav tako kot ljudje. Cirkuško okolje in funkcija živali v njem je oblika ekstremnega in dolgotrajnega mučenja živali, kjer le-te izgubijo prav vse dostojanstvo in celo življenje zgolj životarijo.

Ne prestopite več praga cirkuškega šotora. Na ta način bomo vsi skupaj naredili največ - veliko več kot mlačna politika. Kjer ni povpraševanja, tudi ponudba ugasne in cirkusi take vrste bodo propadali eden za drugim, cirkuški lobi, ki se ga je vsaj Svet za zaščito živali tako ustrašil, pa bo to lahko le nemočno opazoval. Odločno stopite na našo stran in raje kot v cirkus odpeljite otroke v naravo. Tam bodo lahko videli srno, ki steče v gozd, veverico na drevesu, poslušali petje ptic, opazovali, kako mravlje gradijo mravljišče...verjemite, s tem jih boste naučili veliko več, kot pa če jim kažete v človeške cunje oblečene opice. Predvsem se bodo naučili, da so tudi živali dragoceni del našega življenjskega okolja in da moramo biti do njih spoštljivi, ker lepšajo svet tudi nam.

Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka"

Pa še odziv v Dnevniku:

"Nastopanje živali v cirkusih je staro vprašanje, ki se pojavlja vsakokrat, ko se v mestu pojavi cirkus. Da bi pojasnil, zakaj Slovenija, tako kot 25 drugih držav članic, ni sprejela prepovedi, kakršna za zdaj še velja v Avstriji, sem se odločil odgovoriti na pisanje gospe Jadranke Juras v Dnevniku 2. oktobra 2012.
Kot tolikokrat doslej tudi v primeru pisanja v zvezi s cirkusi temelji problem, ki ga izpostavlja Jurasova, na slabem poznavanju stanja v Evropi in svetu, površnem povzemanju informacij in virov, predvsem pa prehitrem nizanju zaključkov. Kar je pri tem najbolj žalostno, je dejstvo, da gospa ne izbira sredstev in obenem blati ljudi, kot je dr. Erih Tetičkovič, ki svoje življenje in energijo resnično posvečajo skrbi za živali in katerih delo ima (za razliko od njenega divjanja) pomemben vpliv na ravnanje z živalmi v Sloveniji...."

Cel članek: http://www.dnevnik.si/debate/pisma_bralcev/1042555508, ki ga je spisal (citiram podpis dobesedno, krepko povdarila sem pa sama ) Mag. Mitja Šedlbauer, dr. vet. med. strokovnjak za dobrobit živali.

Renata, tale izdelek spada v kategorijo Vsa čuda sveta. Res smo lahko srečni, da imamo takele kadre v vladnih inštitucijah, svetla prihodnost nas čaka, da o živalih ne govorim...

In ko se na kilometer vidi, da žival (v tem primeru konj) grozno trpi, Vurs dobi prijavo, pa se vseeno nič ne premakne...

Mag. Mitja Šedlbauer, dr. vet. med. strokovnjak....

Strokovnjak že res , za stresanje nebuloz težko najdeš večjega. To je mojster, ki je tudi zapisal, da ga tepec od njegovega psa niti ne sliši, ko zavoha gonečo samico, ko je razlagal, kako je zasužnjevanje živali (sej baterijska reja res ni nič slabega, sploh s temi obogatenimi kletkami je to cel luksuz za kure ) pravzaprav nekaj povsem običajnega. Pa kaj ni to tisti veleum, ki je kinološki zvezi razložil, da ne gre za mučenje živali, razen če imajo neizpodbitne dokaze, da je Amadeus med tetoviranjem (ki je potekalo v anesteziji) trpel? To je res en blaaaaazno moder človek. Če imaste težave z razumevanjem nelogičnih vursovih aktov, potem pogumno vprašajte njega za razlago. Razumeli sicer ne boste nič bolj kot prej, vam bo jasno, zakaj nič ne štima. Srečne naše zapuščene živali z modreci kalibra Šedlbauer! Več takih na vurs. Al pa kar vse tepce na vurs! Pol pa vrata zabit!

Sicer pa kot že ničkolikorat doslej, menim, da gospodovo pisanje temelji na slabem stanju duha. Njegovega lastnega seveda!

P.S.

Mag. Mitja Šedlbauer, dr. vet. med. strokovnjak za dobrobit živali oprostite, ampak vi ste bedak.

http://www.dnevnik.si/debate/pisma_bralcev/1042555954

Ah ja...

Bravo Jadranka!

Oho, lej no, lej. A gospod mag. Mitja Šedlbauer, dr. vet. med. strokovnjak za dobrobit živali, odgovarja na službeno pošto po dveh mesecih? No, meni še po slabem letu dni ni. Na več kot 1 mail, tako da ne more iti za izjemo Sicer pa se mi zdej mogoče počasi svita zakaj. Morda še ni končal z zapisovanjem vseh titul s katerimi se je ovesil...
Aja, seveda ni odgovorov tudi kadar vprašanja presegajo njegovo strokovno znanje in jih prepošlje bolj usposobljenim... se je za vprašat za kaj pa so usposobljeni na vursu? Za pisanje domišljijskih prostih spisov mogoče? Skupaj z mnogimi inšpektorji vred

Ja nekaterim pač nobena fakulteta ne pomaga premagati okvirov "kmečke" logike