TETOVIRANJE PASJIH SMRČKOV??!
Objavljeno: Ne apr 15, 2012 6:35 pmKakšna je cena za status prvaka?
Nedavno smo bili v našem društvu obveščeni o popolnoma nepoznanih in prikritih oblikah mučenja živali, ki po informacijah, ki smo jih prejeli, obstajajo že dolgo, vendar pa jih do sedaj še nobena od pristojnih inštitucij ni vzela pod drobnogled. Mogoče se tega še nihče ni domislil, kar je zelo žalostno. Še slabše pa je, če je to posledica vpliva močnih interesnih lobijev. Čeprav si gdč. N.G. že od jeseni 2010 prizadeva obelodaniti skrajno nemoralno in neetično ravnanje gospe T.S.G. zoper mladiča Amadeusa (Falstaff-Amadeus d'Iskandar), razstavne nemške doge, ji doslej še nihče ni prisluhnil z vso resnostjo, ki bi jo to početje zahtevalo.
Amadeusova formalna lastnica je bila sicer njena hči, vendar pa je vse odločitve glede njega domnevno sprejemala gospa T.S.G. (zaenkrat naj ostanejo imena in priimki le pri inicialkah). Le-ta se je pred razstavo na Celjskem sejmu - EuroDogShow 2010, ki je potekala od 30.9. do 3. 10. 2010, odločila, da bo Amadeusa podvrgla posegu tetoviranja smrčka, ker je pes imel smrček rožnate barve namesto črnega, kar je baje na razstavah pomemben element za dosego zmagovalnih rezultatov. Gospa se je pač odločila, da bo Amadeus stal na zmagovalnih stopničkah, pa naj (predvsem psa) stane, kar hoče.
Poseg je bil opravljen v veterinarski ambulanti v Topolšici, opravil pa ga je tetovator P. B. iz Maribora. Pes je bil med posegom sicer anesteziran, lahko pa si predstavljate, kaj tak poseg pomeni za občutljivi pasji smrček, vendar pa to gospe T.S.G. ni skrbelo. Veliko bolj jo je obremenjevalo dejstvo, da se je barva tetoviranega smrčka iz črne sčasoma spremenila v modro, kar je za tetovaže normalno – to pa seveda pomeni, da pes ne bo več zmagovalec in adijo materialne koristi. Po navedbah N.G. je bilo tetoviranje izvedeno celo večkrat – kakšen teden pred razstavami, ki se jih je Amadeus udeleževal.
V pogovoru, ki ga je s T.S.G. posnel njen sedaj že pokojni soprog g. J. G. (s tonskim zapisom in prepisom razpolagamo), v katerem jo od njenega početja odvrača, gospa izjavi, da ji je čisto vseeno, če bo pes še kdaj vohal ali pa ne in že takrat omenja možnost evtanazije, če ponovni poseg ne bi prinesel želenih rezultatov – črn smrček za vsako ceno.
Z veliko žalostjo sporočamo, da je bil Amadeus po informaciji N.G. kmalu po smrti g. J.G. evtanaziran – uradno zaradi zdravstvenih težav na prebavilih. Do podatka, kdo je ta poseg opravil, se bomo močno potrudili dokopati in bomo v primeru sumljivih okoliščin tudi poskrbeli, da bodo pristojne inštitucije ukrepale v skladu z zakonom.
Gospa N.G. je 17. 10. 2011 na PP Celje tudi podala kazensko ovadbo zaradi mučenja živali. Obvestila je VURS, Kinološko zvezo Slovenije, Kinološko društvo Celje, SKVPM in vzreditelje nemških dog iz Zagorja ob Savi, vendar do sedaj ni bilo nobenega pravega odziva. Upamo, da se bo to zelo v kratkem spremenilo.
Ko smo izvedeli za ta primer, smo takoj poslali na VURS vprašanje, kakšno je njihovo stališče glede konkretnega primera, kajti nam se je to zdel eklatanten primer mučenja živali. Dobili smo odgovor, da sicer takih posegov ne odobravajo, vendar pa nimajo zakonske podlage za ukrepanje zoper naročnike in izvajalce. Za stališče bomo zaprosili tudi Kinološko zvezo Slovenije. Obenem jih bomo tudi pozvali, naj že končno bojkotirajo tudi živali prirezanimi ušesi in repi. Dvolično je, da se ignorira dejstvo, da so taki posegi pri nas prepovedani. Če je poseg opravljen izven naših meja, to za živali nima čisto nič drugačnih posledic.
Ljudem, ki scene pasjega razstavljanja podrobneje ne poznajo, se razstavni psi verjetno zdijo razvajenčki, katerih edina naloga je, da so lepi in se znajo primerno obnašati takrat, ko je to potrebno, sicer pa se jim cedita med in mleko. Redko pa kdo pomisli, kako nenaraven in stresen je za živali ves ta cirkus, ki se z njimi in okoli njih zganja, da v danem trenutku izključno v korist svojih lastnikov lahko prikažejo ves svoj glamour. Kot vidimo iz zgornjega primera, morajo pretrpeti tudi krute človeške domislice, kako popraviti “hibe”, ki to sploh niso, pa verjetno je ta primer le vrh ledene gore.
Le čemu vse to služi? Človeškemu napuhu in koristoljubju seveda! V korist ohranjanja in varovanja pasem, kot radi poudarjajo vzreditelji, tetoviranje smrčkov in še mnogo drugih posegov za zadovoljevanje nekih imaginarnih norm, ki so si jih izmislili ljudje v svojih včasih tudi sprevrženih predstavah o drugi živalski vrsti, to zagotovo ni. Če bi bilo tako, čemu je torej moral umreti Amadeus, ki je domnevno imel le napačno barvo smrčka?
Nedavno smo bili v našem društvu obveščeni o popolnoma nepoznanih in prikritih oblikah mučenja živali, ki po informacijah, ki smo jih prejeli, obstajajo že dolgo, vendar pa jih do sedaj še nobena od pristojnih inštitucij ni vzela pod drobnogled. Mogoče se tega še nihče ni domislil, kar je zelo žalostno. Še slabše pa je, če je to posledica vpliva močnih interesnih lobijev. Čeprav si gdč. N.G. že od jeseni 2010 prizadeva obelodaniti skrajno nemoralno in neetično ravnanje gospe T.S.G. zoper mladiča Amadeusa (Falstaff-Amadeus d'Iskandar), razstavne nemške doge, ji doslej še nihče ni prisluhnil z vso resnostjo, ki bi jo to početje zahtevalo.
Amadeusova formalna lastnica je bila sicer njena hči, vendar pa je vse odločitve glede njega domnevno sprejemala gospa T.S.G. (zaenkrat naj ostanejo imena in priimki le pri inicialkah). Le-ta se je pred razstavo na Celjskem sejmu - EuroDogShow 2010, ki je potekala od 30.9. do 3. 10. 2010, odločila, da bo Amadeusa podvrgla posegu tetoviranja smrčka, ker je pes imel smrček rožnate barve namesto črnega, kar je baje na razstavah pomemben element za dosego zmagovalnih rezultatov. Gospa se je pač odločila, da bo Amadeus stal na zmagovalnih stopničkah, pa naj (predvsem psa) stane, kar hoče.
Poseg je bil opravljen v veterinarski ambulanti v Topolšici, opravil pa ga je tetovator P. B. iz Maribora. Pes je bil med posegom sicer anesteziran, lahko pa si predstavljate, kaj tak poseg pomeni za občutljivi pasji smrček, vendar pa to gospe T.S.G. ni skrbelo. Veliko bolj jo je obremenjevalo dejstvo, da se je barva tetoviranega smrčka iz črne sčasoma spremenila v modro, kar je za tetovaže normalno – to pa seveda pomeni, da pes ne bo več zmagovalec in adijo materialne koristi. Po navedbah N.G. je bilo tetoviranje izvedeno celo večkrat – kakšen teden pred razstavami, ki se jih je Amadeus udeleževal.
V pogovoru, ki ga je s T.S.G. posnel njen sedaj že pokojni soprog g. J. G. (s tonskim zapisom in prepisom razpolagamo), v katerem jo od njenega početja odvrača, gospa izjavi, da ji je čisto vseeno, če bo pes še kdaj vohal ali pa ne in že takrat omenja možnost evtanazije, če ponovni poseg ne bi prinesel želenih rezultatov – črn smrček za vsako ceno.
Z veliko žalostjo sporočamo, da je bil Amadeus po informaciji N.G. kmalu po smrti g. J.G. evtanaziran – uradno zaradi zdravstvenih težav na prebavilih. Do podatka, kdo je ta poseg opravil, se bomo močno potrudili dokopati in bomo v primeru sumljivih okoliščin tudi poskrbeli, da bodo pristojne inštitucije ukrepale v skladu z zakonom.
Gospa N.G. je 17. 10. 2011 na PP Celje tudi podala kazensko ovadbo zaradi mučenja živali. Obvestila je VURS, Kinološko zvezo Slovenije, Kinološko društvo Celje, SKVPM in vzreditelje nemških dog iz Zagorja ob Savi, vendar do sedaj ni bilo nobenega pravega odziva. Upamo, da se bo to zelo v kratkem spremenilo.
Ko smo izvedeli za ta primer, smo takoj poslali na VURS vprašanje, kakšno je njihovo stališče glede konkretnega primera, kajti nam se je to zdel eklatanten primer mučenja živali. Dobili smo odgovor, da sicer takih posegov ne odobravajo, vendar pa nimajo zakonske podlage za ukrepanje zoper naročnike in izvajalce. Za stališče bomo zaprosili tudi Kinološko zvezo Slovenije. Obenem jih bomo tudi pozvali, naj že končno bojkotirajo tudi živali prirezanimi ušesi in repi. Dvolično je, da se ignorira dejstvo, da so taki posegi pri nas prepovedani. Če je poseg opravljen izven naših meja, to za živali nima čisto nič drugačnih posledic.
Ljudem, ki scene pasjega razstavljanja podrobneje ne poznajo, se razstavni psi verjetno zdijo razvajenčki, katerih edina naloga je, da so lepi in se znajo primerno obnašati takrat, ko je to potrebno, sicer pa se jim cedita med in mleko. Redko pa kdo pomisli, kako nenaraven in stresen je za živali ves ta cirkus, ki se z njimi in okoli njih zganja, da v danem trenutku izključno v korist svojih lastnikov lahko prikažejo ves svoj glamour. Kot vidimo iz zgornjega primera, morajo pretrpeti tudi krute človeške domislice, kako popraviti “hibe”, ki to sploh niso, pa verjetno je ta primer le vrh ledene gore.
Le čemu vse to služi? Človeškemu napuhu in koristoljubju seveda! V korist ohranjanja in varovanja pasem, kot radi poudarjajo vzreditelji, tetoviranje smrčkov in še mnogo drugih posegov za zadovoljevanje nekih imaginarnih norm, ki so si jih izmislili ljudje v svojih včasih tudi sprevrženih predstavah o drugi živalski vrsti, to zagotovo ni. Če bi bilo tako, čemu je torej moral umreti Amadeus, ki je domnevno imel le napačno barvo smrčka?
: VURSu se zdi to ok, hkrati pa je en OU VURSa do nedavnega smatral prirezovanje ušes prostoživečkam za mučenje živali?! 
A štrihanje smrčkov je pa ok, kljub temu, da ni nobene koristi od tega in ustreza najbolj nedvoumno definiciji mučenja!!! In veterinarski ambulanti Topolščica je to ok, glede na to, da se je poseg dogajal tam? 
