Pomagamo živalim

Iz društva Lajka želimo z vami deliti avtobiografsko zgodbo, vendar pa branja ne priporočamo tistim, ki menite, da s posvajanjem živali iz tistih zavetišč, ki v svoji zaslužkarski vnemi kaj kmalu po preteku zakonskega roka evtanazirajo vse po vrsti, povzročamo več škode kot koristi. Kljub temu da smo skušali o zadevi premisliti po dolgem in počez, z vseh zornih kotov, katerih smo se domislili, škodljivega vpliva na karkoli ali kogarkoli nismo mogli odkriti. Ampak pametne glave imajo zagotovo dobre argumente, da dokažejo nasprotno in veselimo se dneva, ko nam jih bodo nanizale.


No, pa se vrnimo k našim dogodivščinam. Kot verjetno veste, v Lajki poleg ostalih aktivnosti naši člani in simpatizerji posvajamo tudi pse, ki se jim izteka rok “uporabnosti” , ko podjetnim lastnikom zavetišč še prinašajo lepe davkoplačevalske denarce. Po izteku roka pa bi prej ko slej končali z injekcijo T61 v žili, kajti v očeh podjetnikov se iz gosi, ki nosijo zlata jajca, čez noč spremenijo v navadne brezdomne cucke, za katere ni pod soncem nikomur mar. Po zelo površni oceni je naše društvo do sedaj v zavetišče na griču nad Trebnjim investiralo najmanj 4000 eur, v živali, ki so pa od tam prišle, pa zaradi slabega zdravstvenega stanja še nekajkrat toliko. Rešimo, kolikor nam namestitvene kapacitete dopuščajo, s financami pa se znajdemo, kakor vemo in znamo. Do sedaj nam je to s pomočjo družinskih proračunov in donacij ljudi, ki nas pri našem delu podpirajo, imenitno uspevalo in tako bo tudi v prihodnosti. O tem, v kakšnem obupnem stanju so ti reveži prihajali v naše naročje, in da v zavetišču na griču nad Trebnjim po naših domnevah marsikaj ne štima, smo vestno obveščali tudi inšpekcijske službe, ki pa kljub pisnim in slikovnim dokazom ponavadi niso našle nobenih nepravilnosti. Oh ja...


Med drugim smo v zavetišču z zgoraj omenjenega griča posvojili tudi leglo mladičev, ki so zrasli v prekrasne pse in so sedaj v veselje in ponos svojim skrbnikom. Nobenega od petih plemeniti vitez z griča ni uspel oddati v enem mesecu, pri nas so našli nove kvalitetne domove v nekaj dneh.


V tem trenutku pa se dramska napetost v zgodbi intenzivno poveča: začnejo se klici in elektronska pisma, ki jih je v grozečem tonu vitez s trebanjskega griča uperjal proti našim posvojiteljem. Nismo sicer dojeli pomena vsega tega, saj smo mu s posvojninami polnili mošnjiček, živalim pa priskrbeli prijazne domove. Vitez bi moral biti po logiki navadnih smrtnikov vesel, da mu tako kvalitetno praznimo štalo, pa še blagajna cinglja.


Ampak ne...ko je preteklo že kar precej vode po Ljubljanici, začnejo prihajati z dvora VURS modra pisemca. Najprej posvojiteljem, ki so s trebanjskega griča odpeljali psičke. Potem še nič hudega sluteči Lajki, še posebej pozorno pa so se posvetili pojoči članici našega društva. Pomemben dvorjan se je odločil, da sedaj pa dosti anarhije in bo tej nadležni Lajki pokazal, kaj je red in disciplina. Da ne bo kar naprej nekaj bevskala in se z ostrimi zobki zaganjala v vitezove hlače hlamudrače. Nič več ne bo dovolil, da si ta psica služi svoje vsakdanje brikete s preprodajo vitezovih nekurantnih psov, pa pika. Red mora biti, pa čeprav slab. Na teren pošlje svoje oprode, ki kljub obupni preobremenjenosti dvorjanov kar v paru obiščejo domove posvojenčkov in skrbnike zaslišujejo, kje in od koga so posvojili, kje so izvedeli za to presneto Lajko, predvsem pa bi bilo zanimivo izvedeti, koliko briketov in sočnih kosti so ji plačali za svoje nove družinske člane. Seveda iz te moke ni bilo kruha, ampak pomembni dvorjan ne odneha, svoje goni naprej. Še naprej poštni golobi nosijo modre kuverte sem ter tja, državljani to potrato časa in denarja svojemu dvoru ponižno plačujejo, ampak Lajka iz ognja izide nedolžna kot novorojenček, ker enostavno taka tudi je – namesto, da bi po logiki današnjega časa na živalih služila, ima s tem početjem samo stroške. V tem času na našem prostoru nekaj nedoumljivega, da ne rečemo celo preko meja zdravega razuma.


Ker pa je Lajka zelo zvedava psica in hoče vsaki stvari priti do dna, šnofa dalje. V njeni betici se odvijajo raznorazni filmi, ampak nikakor ji ni jasno, da jo poleg viteza celo dvor preganja, ker pred podhladitvijo rešuje vitezove potencialne bodoče kadavre v skrinji. Lajka vsaj tako domneva, da se kar dosti psov s spletne strani preseli direktno na hladno, saj vitezu oddaja nekako ne gre od rok, psi na spletni strani se pa menjajo kot za stavo, saj ima vitez voljo neusahljive nabavne vire.



In ko začne Lajka v dvornem arhivu kopati po kupu papirusovih zvitkov, ki iz vitezovih ust pričajo o njenih nečednih dejanjih, potegne na plano enega zeeeelooooo zanimivega, s pomočjo katerega se na odru znajde tudi lik, ki ga v tej drami, kjer naj bi nastopal vitez s trebanjskega griča, dvor s pomembnim dvorjanom in Lajka, ne bi pričakovali. V vlogi sla, ki prenaša novice sem ter tja, se kot deus ex machina pojavi kraljica ljudskih src iz Horjula. Če Lajka ne bi bila tako lepo vzgojena, bi se vprašala: WTF???? Pa se iz prej navedenega razloga ni, ampak si je le zamrmrala: hmmmm.... hmmmm???? Le kaj imata vitez s trebanjskega griča in kraljica ljudskih src početi v isti zgodbi, pa še na istem bregu? Vitezov modus operandi je dobro poznan in nič kaj prestižen, ampak kraljica iz Horjula ima pa brezmadežno auro, posledično pa neskončno veliko oboževalcev in dobrotnikov med državljani in za blatenje njenega lika in imena bi skoraj morala biti zagrožena huda kazen - ustrelitev ob zori bi komajda bila dovolj vzgojna.


Po odkritju papirusovega zvitka ni bilo bistri Lajki prav nič težko povezati vseh niti. Dogodki so potekali takole: ena izmed posvojiteljic mladičkov je bila članica društva, kjer imajo glavno besedo spletične kraljice ljudskih src iz Horjula. Ko jo je Lajka prosila, če gre lahko iskat kakšnega od sirotic k vitezu na trebanjski grič, se ji takrat ni zdelo, da bo s tem naredila več škode kot koristi, pa je, zavedena od Lajkinega prosečega pogleda, tja tudi šla. In na nek Lajki nepoznan način je za to izvedela tudi kraljičina najbolj ugledna spletična. Popadla jo je sveta jeza, ker je njena podanica sodelovala pri Lajkinem zločinskem početju reševanja vitezovih psov in jo je stresla iz hlač. Služba je pač služba, s kraljico se ni za hecat. Dekle, ki je pomagalo rešiti kužke, je napisalo skesano pismo pomembnim kraljičinim spletičnam in reklo, da se ne gre več...ne s spletičnami ne z Lajko. Spletične pa so pograbile njeno pismo in ga poslale svoji kraljici v Horjul, ta pa ga je nemudoma posredovala vitezu s trebanjskega griča. Le-ta ga je lično lastnoročno opremil s svojim cenjenim podpisom in poslal vplivnemu dvorjanu na VURS...in štala za Lajko se je začela....in tudi končala tako, kot smo že prej opisali.


Konec dober, vse dobro. Ampak nekatera vprašanja pa Lajki vseeno ne gredo iz glave. Na primer: Le zakaj se je kraljica ljudskih src iz Horjula s svojimi spletičnami vred čutila poklicano, da se v to šlamastiko sploh vplete? Očitno imata z vitezom s trebanjskega griča več skupnega, kot bi bilo pričakovati. Že večkrat ji je z ognjem in mečem prihitel na pomoč in jo goreče branil pred napadi ikonoklastov, ki so si drznili podvomiti o njeni brezmadežnosti. Včasih se pojavi kot njen portparol, drugič bi najraje kar lastnoročno klical na odgovornost vse dvomljivce. In če tudi v tem primeru velja rek: “Povej mi s kom se družiš in povem ti, kdo si, ” - toliko slabše za kraljico - glede na glas, ki se o vitezu širi. Naprej: le zakaj si dvor, ki zaradi gromozanske prezaposlenosti ne ukrepa pravočasno v veliko bolj urgentnih primerih mučenja živali, ko gre dobesedno za življenje in smrt, privošči, da se tako intenzivno ukvarja z eno mešanko Lajko, ki se le trudi čim več repkov potegniti izpred zamrzovalnih skrinj in peči? A je vredno z obrobnim likom Lajke zapravljati ogromno časa, energije in tudi davkoplačevalskih cekinov?


Lajka si ne drzne pomisliti, da gre tu za sprego, ki je dolga leta funkcionirala v miru in tišini po principu treh opic – ne vidim, ne slišim, ne govorim – in vsak je lepo v miru okopaval svoj bogato cvetoči vrtiček. Potem pa pride ena zvedava psica, je pa vse narobe in vsi mrzlično začnejo po žepih iskati T61. Najprej za Lajko, potem pa še za množico brezimnih pasjih usod...

Hecno ne, moja družina pa je od kraljice ljudskih src posvojila psa, ki je k njej prišel prav od trebanjskega viteza. Očitno kraljice smejo, za druge pa je to smrtni greh.

nič presenečena, sploh ne, še zelo nežno ste zapisale tole. Drugače pa, za čisto vsako (tudi bivšo policajsko in kraljevsko) rit palca raste.
Za teli dve riti bo verjetno še posebej velika, dolga in močna.
Tale kraljična fura šelter u vikend kučici pa si upa takole žleht bit, res, kakšna pogumna bejba.

Super si to napisala in opisala. Včasih sem naivno mislila, da na določenih področjih, kot je tudi živalovarstvo, ni prostora za zavist, zlobo, povzpetništvo, zaslužkarstvo ... in kar je še lepih običajev v naši deželici. Danes ne mislim več tega.

gipsy ga ni; ni prostora za prasce! Prasci bi ga seveda radi meli, je pa na nas da tega ne pustimo, če sebi, drugim in živalim privoščimo kaj več kot prascolandijo. Priporočam branje priročnika, če je še kdo v dvomih

Prav imaš, nekaj bojevitosti mi manjka, sem se očitno zdelala v desetletjih raznoraznih bitk. Tole bom pa prebrala, hvala ti.

Hiša v kateri trenutno živi dotična kraljična ljudskih src, je bila včasih last moje prababice in nekako ni vikendica je kr ornk hiška, se pa strinjam da je popolnoma neprimerna za zavetišče, tudi lokacija je zgrešena, ker v okoliškem gozdu je skritih karnekaj hišic, kjer imajo ljudje stalna prebivališča ali pa le vikende. Pasjih iztrebkov pa jasno ne pobira nihče, obnašajo se skrajno nesramno in ignorantsko, ampak saj to že vsi vemo.

A dej nehi Talking about small world....

Za videt je pa res hiša, ja... lokacija je kar je, zavetišča v urbanih in gosto poseljenih predelih niso ravno višek zaželjenosti in to ni ravno problem, če imaš vse papirje urejene in posluješ zakonito in v skaldu s predpisi.


Tole je samo pavzica, vsi jih rabimo sem in tja Z leti postanemo samo modrejši in manj zaletavi, pa bi kdo zmotno pomislil, da nam zmanjka bojevitosti

didi, a beseda črna gradnja ti je kaj poznana? Na primer na papirjih piše, da je nekje en mali vikend, ti ga pa malo raztegneš na vse štiri strani, pa na črno še kakšno stavbo ali dve na dvorišču in se delaš neumnega in pljuvaš po drugih, kako nezakonito da živijo in delujejo.

hehe kaj pa tebi ni jasno? A še nisi slišala za prav poseben fantastični princip? Ne glej kaj delam (ker maš za gledat v tla in se klanjat), kuj me v zvezde, poslušaj, doniraj in ne sprašuj!

A je kdo mislil, da vse poti vodijo v Rim? Nope, v Horjul!

Jejhata, zdejle mi je v glavo butnila še ena modra. Kaj so pa pogruntale tiste strašne institucije (tele , če se še prav spomnim), ki naj bi ugotavljale, kdo je zmotljiv in da dobička v ZH v višini 65.000 € ni bilo? Da niso mogoče ugotovile, da vlaganje v črno gradnjo ne sodi med stroške, in da dobiček JE bil? Ker namreč po slavospevu vse tiho je bilo.... za ne verjet.
Sem rekla že takrat in pravim še zmeraj - s temle se strinjam za nekatere institucije in hvala bogu, da jih imamo.

res žalostno kam smo pršli...

Odgovor z naše fb strani:

Dušan Hajdinjak: Za posvojitev v našem zavetišču ste dale 955.00 UER, glede na veljavno posvojnino, potrjeno na svetu zavetišča. Da je bil ves denar uporabljen namesko, so vam odgovorili s tržne inšpekcije, kamor ste nas prijavili. Glede živali, ki so posvojene, imate s prijavami te probleme, da so vse živali ob prihodu poslikane in ter drugače ugotovljeno stanje, ki je zabeleženo in zadokumentirano, kakor tudi ob oddaji. Glede na dejstvo, da vam večino mnenj piše ambulanta, ki je globoko v rdečih številkah, vaše mnenje ne "pije vode" niti za inšpekcijo. Lažiranje prijav, o prevelikem številu psov v pesjakih, vam tudi ne "pije vode", za kar vas je ujela na laži kar sama veterinarska inšpekcija ob obravnavanju druge prijave, ki ste jo podali zoper nas. Glede prejete dokumentacije, ter posredovane naprej skupaj z uradno prijavo, pa že iščemmo pojasnila, kako je prišla nepooblaščeno do oseb, ki sedaj veselo razpredajo zarote in spletke. Žal so v Sloveniji tudi društva, ki razmišljajo s trezno glavo in gledajo na situacijo takšno kot je. Se pa strinjam z Akito. Kar v izgradnjo zavetišča, ali pa naj se Obalno zavetišče pridobi več občin, pa ne bo evtanazij, pse bodo pa "zlagali" kot gospa golobe v Ljubljani. Zanimivo! Golobi se vam pa nič ne smilijo, pa mediji o njih trobijo že 14. dni. Da ni mogoče gospa prijateljica od koga? Mi je pa bilo včeraj v tej zadevi všeč članek na Preverjenem, predvsem na koncu, ko je dr. Škodlar podal profil osebe, ki to počne. Menim, da bi imel dovolj dela, če bimu poslali z naše strani kakšen seznam osebkov, s psihološkimi motnjami. Vse ostale zadeve o posvojitvah, o bežanju podatkov in kopij pa bodo reševale za to pristojne službe.

Lajka: G. Hajdinjak, ker Lajka za razliko od vas dosledno vodi in hrani kartoteke živali, katerim je pomagala najti nov dom, smo samo na hitro prešteli, koliko jih je bilo posvojenih iz zavetišča na griču. O mnogih vaših bivših varovancih, ki so našli dom preko nas, se vam še sanja ne, zato se ne mučite z izračuni. Super, da pri vas obstajajo fotke oddanih živali. Najprej bi bilo zanimivo primerjati, kakšne so prišle in kakšne so bile po enem mesecu bivanja pri vas. Prvo leto, ko smo posvojali od vas, smo se nad večino od njih najprej skoraj zjokali. Vemo, kaj se da iz popolnoma prestradanega psa storiti v enem mesecu, in vaši psi niso bili ravno vzor nege in skrbi za shirane. In hecno: tudi mi imamo kar nekaj fotk psov takoj po posvojitvi. Je pa zanimivo, da ste za enega psička, o katerem vas je na osnovi naše vloge spraševala inšpekcija, zatrjevali, da je bil oddan, da pa ne hranite kartotek oddanih psov. A slikce torej hranite v družinskem foto albumu?


O prevelikem številu psov v boksih in inšpekciji ne bi zgubljali besed, kajne? To zgodbo poznamo, pa še sam g. inšpektor je v enem izmed svojih odgovorov posredno priznal, da je bilo psov preveč in kaj se je z njimi zgodilo. Preveč zanosni ste bili pri odlovu, kajne, g. Hajdinjak, kot ste domnevno občasno še vedno?! No, takrat smo od vas potegnili ven 11 psov...

Kako smo prišli do dokumenta, o katerem pripoveduje Lajka? Mi nimamo insiderjev, čisto preprosto smo zaprosili za vpogled v spis, do česar imamo zakonsko pravico. Pa ne, da ste nas vi (lažno) prijavili??? Identiteta prijavitelja mora biti namreč skrita, česar se je VURS tudi držal. Ampak kaj, ko ste svojo prijavo, za karkoli ste nas že prijavili, tako vzorno opremili, da še 1 + 1 ni bilo treba seštevati...no ja, pa saj težave z dokumentacijo so vam nekako precej domače, kajne? Čestitamo tudi, da ste se uspeli prebiti skozi Anitino pisanje in se celo strinjati z njo - sorodna uma verjetno.

Z golobi se že ukvarjajo pristojne službe, kot zvemo iz medijev. Veterinarjev tudi nikar ne komentirajte, kajti tudi tu niste preveč srečne roke, psihiatričnih diagnoz nam, prosimo, ne postavljajte, ker niste za to usposobljeni in ne skušajte preusmerjati pozornosti na druge stvari - o vitezu in kraljici ljudskih src je tule govora....

To, da je posvajanje iz "slabih" zavetišč z namenom iskanja novih domov zločin nad zločini, tudi meni, priznam, ni sedaj in mi ni bilo jasno tudi nikoli prej.

Tudi takrat prej, ko sem se namesto na tem forumu zadrževala na enem drugem (mojpes.net), kjer je takšno posvajanje veljalo za prvega med možnimi grehi. (Zapoved št. 1: Iz zavetišč se živali ne rešuje. S prihodom v zavetišče je žival že rešena.)
In to kljub vsemu trudu, ki ga je v razlago tega greha nam, ki dojemamo nekoliko počasneje ali pa, kot pričajo dejstva, ne dojemamo sploh, vložila lastnica omenjenega foruma. In to v časih, ko so tam nekatera zavetišča še veljala za slaba.

Konec koncev je bilo eno takšno posvajanje psov iz zavetišča, ki so si ga privoščile prostovoljke Mačje hiše in oddajanje teh psov pod okriljem taiste organizacije, oz. reakcije na to posvajanje na omenjenjem forumu tisti zadnji povod, ki nas je takrat prepričal, da bo treba ustanoviti lasten forum, kjer bo zapoved št. 1 nekoliko drugačna. Bolj preprosta in za nas, težko dojemajoče, bolj primerna.

Če je torej bilo takšno posvajanje bogokletno v časih, ko so nekatera zavetišča (ali pa kar vsa, razen enega) veljala tam za slaba, kako bogokletno, ne le graje, pač pa tudi konkretnih dejanj vredno, je takšno posvajanje danes. Nekoč slaba zavetišča so namreč z vstopom v Združenje, kjer se širi blagodejen vpliv vodje najboljšega, toliko napredovala, da so že skoraj (ampak še vedno samo skoraj, ne pozabite tega, donatorji!) tako dobra, kot je dobro tisto nekoč eno in edino.
Čeprav, če še enkrat premislim s tistim svojim koščkom hrbtenjače, ki ga premorem (oprostite mi, da si sploh dovolim uporabljati besedo "premislim"), bi morala vendar ta posvajanja s spremembo zavetišč na bolje postati bolj sprejemljiva in pravzaprav bogovom všečna. Sedaj namreč ne gre več za umetno izboljšavo statistike posvajanj slabih zavetišč, pač pa so ta množična posvajanja pravzaprav dokaz, kako so določena zavetišča pod Vplivom v resnici napredovala. Kar se mene tiče, edini dokaz. Zato, veselite se in ga podpirajte, namesto da ga tako nepremišljeno mečete stran.

Kakšen ego trip, da bi eni raje videli mrtve živali, kot to, da jim na poti do novega dobrega doma pomaga nekdo drug.

Sleepy prosim ne žali prasce. To so čudovita bitja, ki v sebi ne nosijo nobenih kalkulacij, ne manipulirajo,ne lažejo in ne povzročajo slabega. Pa tudi ne zapisujejo, da so pse oddali v bisvu pa jih ubili, ker češ javnost ni pripravljena to sprejeti. Fuj in fej! Sram me je, sram za vsako hvalo, ki sem ji jo napisala, za vsako besedo, ki sem jo rekla v njeno bran, za vsak cent, ki sem ga tja znosila in v končni fazi za vsako žival, ki sem jo tam pustila, ker nimam pojma ali je v resnici še živa... pa bi moralo biti bolj sram njo! Sicer pa mi je zdaj jasno zakaj je meni nosila "novice", sama pa nikoli ukrepala ali predložila dokaze KLJUB TEMU, da je vedno VEDELA, kaj se v resnici živalim dogaja (očitno ji gre šinfanje kolegov zelo dobro od rok, ker s temi istimi, katere je včasih tako v drek tlačila, zdaj skupaj leta v jati...). Sram te naj bo, fuj in fej!

Jadranka, mislim da se je Sleepy slicevala na knjigo Ni prostora za prasce (http://www.mladinska.com/knjige/odlomki ... no?aid=982).

Res je, sram naj jih bo. Žal za občutek sramu rabiš vest, ki je pa ti osebki nimajo.

Isti primer so psi iz Balkana....nekateri so sami na veliko vozili pse gor, jih poštimali na stroške drugih in jih oddajali kot heroji (za marsikatere se javno niti ni vedelo, da so "Balkanci" ). Potem pa to storim jest (ali katerikoli drugi posameznik), jih na lastne stroške poštimam in oddam, sem pa zločinec, ker zaradi le tega mojega psa en njihov ostane brez doma.

Nauk zgodbe: samo živali, ki pridejo do dotičnih so vredne kvalitetnega življenja, ostale gredo lahko k vragu .

Eh, si pozabila še ne bonus! Gratis pridigo o dvojni morali...
Sej verjamem, da je tole vse skupaj marsikomu težko verjet... Si je res težko zamislit, da kdo premore toliko domišljije, da bo si lahko vse skupaj zmislil, kaj šele, da je vse res!?!



Prav misliš. Oboje!


A veš, da sem točno to pomislila sama, ko sem prvič za knjigo slišala. Se mi zdi asshole povsem primeren izraz in mi je tudi original naslov veliko bližje. The No Asshole Rule. Ampak so tako prevedli...

Definitvno Sleepy. Pripisovati ljudem živalskost z namenom njihove degradacije (ker naj bi bile živali nekaj slabšalnega), je zgolj izraz globoko speciecistične družbe, ki se takih "nedolžnih" vzorcev sploh ne zaveda
ps. A je knjiga kul?

Ampak vrnimo se h kraljici in vitezu