Pomagamo živalim

Atlas je kuža, ki je bil dejansko odvzet, odvzeli so ga vsega shiranega, slaba dlaka, sivel je (zaradi stresa po mojem). Po kakšnem mesecu oskrbe (žal ne pri nas) je sicer RAHLO boljši, ampak še vedno ima dolgo pot okrevanja pred sabo. Atlas je po mojem laičnem mnenju nek bull mešanec, ostal je pozabljen na vereigi, brez hrane in vode, komaj je še živel.

Sedaj je pri nas, kjer spoznava cela družina bull karakter , tisti, ki ste imeli kdaj opravka z njimi, veste kaj mislim . Je blazno učljiv, v enem dnevu zna že sedi in prostor, tudi "poleg" nama je že kar blizu, malce še še dajemo kdo je šef (pa ne med nami ljudmi), ampak z dihurji, ti so skupaj pod strogim nadzorom, Atlas sicer ne kaže nobene posebne agresije, je pa malo preveč "firbčen" za moje pojme, zato se bomo tele hiearhije še naučili .

Me je pa presenetilo kako hitro dojema, recimo, hrana pomeni njemu vse, prosjači, poje vse, kar dobi v posodo, 2x se je malo "sprehodil" do dihurje hrane, a je samo oster ne in plosk dosegel to, da zdaj ne gre niti probat povohat, kaj šele pojest, zanimivo, res (upam, da nisem jaz tako grozna ).

Skratka je okoli 2 leti star, zdrav, čipiran, cepljen in v kratkem kastriran. Zaenkrat se še ne oddaja, ker imamo kar nekaj zadev še za uredit (od suhosti, kastracije, popolnega pregleda krvi,..).

Takole nekako pa izgledamo (slike in videa so s telefona, zato so malce slabše):

http://www.youtube.com/watch?v=6xCEFtoxn5k

http://www.youtube.com/watch?v=JRS_jRfJIL4

Še na glavi mu kost izstopa, tako je suh .
Zdaj pa ne bo več stradal

Shirana črna miš. S čim da ga pa hranite zdaj? Kuhate ali briketi?

Briketi, skuta, lososovo olje zaenkrat, malce kasneje bomo dodali še kuhano meso, riž in zelenjavo, se pa mi raje izogibamo kuhanju, ker jih je potem tako zeeeelo težko navadit na brikete nazaj .

Takšen pa je bil ob najdbi :










Upam, da nisem koga pretresla s temi fotografijami, ampak potrebno je vedet!!

OMB

Na žalost tega ne vidijo tisti, ki bi morali!

Vem, ja, ampak upam, da bo šlo malo verižno, da si bodo ljudje malo povedali in se bo koga kaj prijelo .

Atlas je kuža z zelo žalostno zgodbo. Dneve, mesece ali pa mogoče kar celo njegovo življenje je bil privezan na kratki jekleni verigi, brez zavetja, hrane in vode. Njegovo trpljenje so gledali sosedje in tudi mimoidoči, vendar nihče ni storil ničesar. Nihče ni prijavil zanemarjenja in mučenja. Rajši so se obrnili stran kot, da sploh ni živo bitje. Po dolgem času bede je končno prišel dan, ko je nekdo ukrepal. To je bila prijazna gospa iz Karitasa, ki je njegovemu lastniku prinesla paket. Njegov bivši lastnik je prav tako živel v neprimernih razmerah, vendar to ni izgovor, da lahko kaj takšnega storiš živemu bitju. Če ni mogel skrbeti zanj, bi moral poiskati pomoč, ne pa, da gleda kako hira in trpi. Kaj se je zgodilo z lastnikom ne vem. Vem pa, da bo tudi on slej kot prej plačal za svoje grehe.

Gospa je naredila prijavo in tako so se na DPMŽ Koroška takoj odzvali. Šli so pogledati v kakšnem stanju je kuža. Prizor je bil grozljiv in sledila je prijava na Vurs. Kužka so odpeljali v zavetišče Zonzani.

Ko sem videla objavo o njem sem jokala kot dež, odločila sem se ukrepati in mu poiskati začasni dom. Takoj sem stopila v akcijo. Klicala sem na DPMŽ Koroška in poizvedovala kaj in kako je bilo. Bilo so prijazni in mi povedali potek odvzema. Ni bilo zapletov, saj je bil kuža zelo prijazen. Opravila sem še nekaj klicev, iskala dom in molila, da ga čim prej najdem. Tako sem se spomnila na Društvo Lajka. Kot že veste so v tem društvu čudoviti ljudje in vedela sem, da se lahko obrnem na njih. Po pogovoru z gospo Melito sva sklenili, da bo Atlas pri njih začasno nastanjen. Jaz pa sem veselo težila Zonzaniju in imela kontrolo.

Povedali so mi, da je hvala bogu njegovo zdravstveno stanje stabilno in, da predvsem potrebuje hrano. Ves čas je iskal bližino človeka. Nežen dotik. Ljubezen. Zanj je zavetišče predstavljalo nekaj lepega, saj drugačnega doma ni poznal. Poznal je le bedo in trpljenje. Malo so ga postavili na noge, vendar verjamem, da bi lahko v enem mesecu storili več. Nekje dvakrat tedensko sem jih klicala in preverjala stanje. Želela sem jim dati vedeti, da so pod drobnogledom. Vseeno niso storili vsega kot bi morali. Povedala sem jim, da ga naj družijo z ostalimi kužki, saj bo v novem domu živel tudi z drugimi živalicami. Tega niso storili. Niso želeli. Revček je bil skoz sam.

Komaj sem čakala, da pride tisti dan ko bo končno šel na boljše.

V sredo 9.11.2011 so odšli ponj. Kljub temu, da žal nisem bila zraven sem bila nervozna in presrečna hkrati. Dobila sem klic, da je Atlas na poti domov, da je velik, predvsem pa zelo prijazen in ljubezniv kuža. Malo nas je bilo strah kako se bo razumel z ostalimi živalicami, vendar se je hvala bogu vse dobro izšlo. V novem domu je spoznal nove prijatelje, spoznal je, da je resnično lahko človeška roka nežna. Spoznal je, da se lahko tudi igra, uživa in, da je lahko življenje lepše. Njegova zgodba še ni končana. Vsekakor pa je sedaj na lepši poti življenja. Čaka ga še dolgo okrevanje in ko bo pripravljen, bo odšel v novi ljubeči, varen in stalen dom.

Tu se moja zgodba o njem konča. Od sedaj naprej vas bo o njem obveščalo Društvo Lajka.

Se pa želim še iskreno zahvaliti gospe Meliti in njeni družini, ki so nesebično priskočili na pomoč in ga sprejeli v svoj dom. Hvala, ker ste tako čudoviti in vam ni vseeno!

Objem, Renata

omg....

Atlas, od zdaj naprej pa zate samo dobro in najboljše!

križana gora...revež sestradan...

Bravo za tole reševanje, ki je bilo očitno izvedeno v zadnjem trenutku.

O boh se usmili
Zdaj si na varnem in lačen, žejen, sam in neljubljen ne boš več nikoli. Pridne punce, zlate ste!

Tegale moram spoznat!

Ti itak dolgujem še rutko kranjsko za Izzyja (mi jo je Dr.Miška že 100 let nazaj dala, sestra pa nič povedala ) tako, da se oglasi kaj, ker Atlas ni najbolj navdušen nad potjo v avtu (beri: v boks sem ga tlačila 13500 let v zavetišču ).

Bom prišla kaj naokol, definitivno

Hvala vam vsem, ker delate to kar delate. Atlas bo za nekoga enkrat čudovit sopotnik.

Atlas pošilja pozdrave in sporoča vsem, da mu je super fajn, da gre vsak dan v doggy park, kjer 2 uri neprestano lovi in prinaša žogice (dokler meni roka ne odpade ), da je 4x na dan, se redi počasi in da se odlično zabava, ko s svojim veselim repom vse "pospravi" po stanovanju .

Am... Ufa! Hehe a bejž. A da z repom pospravlja? Nemogoče!
Bulls rules!

Ej, *šiva* midve mava še en sladek deal, a ne? Ne vem zakaj me je naenkrat popadla neka huda lakota

P.S.
A tkole so ga pa v Zonzaniju ziher porihtali?

Pa to zdej že nekak zgleda, ko smo ga oprali, pa se je vsaj dlaka malo "ražsršla", da zgleda dokaj "normalen" . In ja, v naslednjem tednu pridem v Kranj 100%, obljubim .

Kul, ampak če je to meni namenjeno, si pa s tem nimam kaj dosti pomagat

Ne - MENI!
(upam)