Ne gre mi iz glave včerajšnji dogodek, ga moram deliti z vami.
Delala sem na zelenjavnem vrtu, ki je ograjen. Ker ostalo dvorišče ni ograjeno, je bil Rexi
na 10-metrskem slednem povodcu v moji bližini. Kot ponavadi je malo raziskoval, malo ležal,
malo prostoživečkem dajal vedeti, kdo je šef

, skratka vse OK, itak imam pa en uč
zmeraj na njemu.
Potem je pa malo zagrmelo. Res malo, od daleč, ampak Rexu se je dobesedno strgalo od strahu

-
skočil je na ograjo od vrta, jo poskušal preplezati in se pri tem z ovratnico nekako zataknil.
Lastna teža je ostalo telo povlekla dol in se je začel dobesedno daviti. To se je zgodilo
po mojem v dveh sekundah, verjetno vam je jasno, da me je dobesedno izstrelilo proti njemu.
Ne vem kako, očitno ti res adrenalin da izredno moč, da sem ga dvignila in snela dol z ograje
(ima samo 15 kg manj od mene), potem sva se zvalila na tla, saj mi je postalo slabo od groze in napora.
Vem, da se psi bojijo grmenja,ampak taka panika zaradi oddaljenega groma...Saj je že večkrat grmelo
pa ni počel takih.
Pes bi se mi skoraj sam obesil

. Kako malo je včasih potrebno, čeprav se trudiš predvidevati
in si glede varnosti že kar malo paranoičen.
Opazila sem sicer že, da se boji določenega tipa zvokov, očitno sprožijo spomin na neko travmo, ampak
grmenja do sedaj ni bilo med njimi

.