
Ojej, ojej. In potem se čudimo, zakaj nam nikjer v tej državi nič ne štima? Težko se je menit, še težje najt rešitve, kadar jemljejo stvari osebno (še) tisti, ki niti vpleteni niso.
Za začetek - še nikoli nisem nikomur ukazala, da mora/ne sme komu pomagat, tudi nobene take želje nimam.
Za nadaljevanje - zaenkrat v tej državi še vedno velja svoboda govora, kamor sodi tudi postavljanje vprašanj. Te pravice ne more nihče nikomur vzet, kakor tudi ne pravice, da se na vprašanje pač ne odgovori. Ko nekdo prosi za pomoč, ima vsak pravico vprašati (pa če ti ali kdorkoli drug temu reče zasliševanje ali pa karkoli drugega) kar ga pač zanima in nihče ne bi smel ljudi od tega odvračat. Vsak se ima pravico seznanit s kar se da veliko okoliščinami, ki mu olajšajo tako ali drugačno odločitev, celo npr. vprašat koliko je že bilo zbranega in se na podlagi tega odločit za ali pa pomagat komu, ki pomoč bolj potrebuje. No, seveda če želi pomagat pomoči potrebni živali, ne pa konkretnemu človeku. In jaz gledam pač iz vidika, da je želja pomagati živali. Tisti, ki želi pomagat posameznemu človeku/organizaciji v mojih zapisih itak ne more najt nič niti uporabnega niti škodljivega, ker žival z odločitvijo nima veze. No, vsaj jaz stvari tako razumem. In če ne drugo, odvračanje od zastavljanja vprašanj vodi v poneumljanje in zlorabe. Po mojem mnenju seveda, ki ga lahko imam in izrazim, vsak pa se lahko z njim tudi ne strinja. Menda pa je dvom vodilo napredka. Nisem spraševala Petra, Pavla ali Francko osebno zakaj komu pomaga, pač pa tistega, ki za pomoč prosi, vprašanje pa sem celo utemeljila. V bistvu je tako nekako, kot moraš državnim organom razložit, kaj vse si že naredil sam, predno si se za pomoč obrnil nanje. Meni je to precej logično.
Za zaključek - ker se pač ukvarjam s čemer se, me zanima reševanje težave globalno (upoštevajoč državne meje), torej se posledično vtaknem v vsako stvar (kar ne pomeni, da jo obsojam), ki jo opazim in zaradi katere menim, da se na globalnem področju nič ne premakne. Se trudim k razmišljanju, spraševanju in ukrepanju spodbudit tudi druge in žal mislim s tem nadaljevat, pa če je še tako nevšečno, težko je zagotovo.
Za povzetek - vsak lahko pomaga komur hoče, kdor pa za pomoč prosi, bi moral bit pripravljen odgovorit na vsa vprašanja, ker se ima vsak pravico seznanit z vsemi okoliščinami in s tem kaj v dobri veri podpira. In to povsem neosebno.