
Ja, res, še danes težko verajmem, da je tudi tak - včerajšnji Zlatkov scenarij možen.
Ta gospa in gospod imata res srčno rada mucke in sploh nista želela drugih videt, ker bi mi najraje vse odnesla.
Že, ko ju je na vhodu pozdravila Bela, je gospod rekel, a bova kar to vzela?
Res, človeka na mestu, z željo pomagat nekomu, ki to najbolj rabi, ne glede na dlako, barvo, starost, karkoli pač že.
Pri njih so tudi imeli levkotičnega mucka, celih 10 let, kar za tako diagnozo ni malo.
Ko bi le bilo več takih posvojiteljev.

Danes zjutraj sem že na sms dobila Zlatkovo fotkico, za dobro jutro, ko gleda ven iz visečke, prav zadovoljen je videti.
Včeraj sem tudi že dobila sporočilo, da se je od prvega trenutka počutil "kot doma".
