Pomagamo živalim

Tole spodaj je divjačka Noir. Danes je pri nas drugi poln dan in temo pravzaprav objavljam v upanju na kakšne nasvete, komentarje, trike ... namreč: muca je zelo divja. Danes smo na veterini spremenili terapijo; namesto tablet bo vsake tri dni prejemala injekcije, ker je zdravljenje s tabletami zanjo nemogoče. Ima bolno oko, ampak dajat tobrex se zdi znanstvena fantastika ... piha že na pero, ko ji ga daš skozi rešetke v tansporter, premika se skoraj ne, stalno ždi v zadnjem delu transporterja, kakat od včeraj ni šla nič (tudi čez noč ne), čez noč je jedla, danes ima že nastavljeno hrano cel dan in se je ne pritakne, isto velja za mačje mleko. Ne vem, kako ravnat s tako muco, kako dolgo se trudit s katerim korakom, kateri so sploh koraki ... renči in se zaletava od stene do stene že samo če ji menjaš plenično podlogo. Je majhna, težka komaj 1000g (včeraj) in zelo prestrašena.

Ima kdo kakšen nasvet za socializacijo, če smo tam, kjer se tudi z brisačo ne da prijet mačke? Karkoli?

Evo jo, tečko Noir (žal boljše fotke ni mogoče posnet ... )

Dajte ji možnost, da se umiri in nekaj dni ne silite vanjo. Opravljajte samo osnovno oskrbo kot je hranjenje in čiščenje.

Kako dolgo pa je ''nekaj časa''? Kako dolgo je smiselno vztrajat pri tem in kdaj poskusit še kako drugače pristopit? Danes je zjutraj ob čiščenju zbežala iz kletke, bi rekla, da ji je bil to dodaten stres.

Mi kr živce pokonci postaviš. Ena in ista pa še ena in ista vprašanja ves čas. NI točnih definicij v času, oz ni nikakršnih definicij v času, odvisno od tvojega potrpljenja, bi rekla. Kar se mene tiče, jo lahko jutri steriliziramo in jo vrneš na lokacijo.

Saj bosta videla, kako se bo muca odzivala. Naj se navadi, da bližina človeka ne pomeni nič strašnega, da to pomeni hrano in čisto okolje, potem bo počasi začela zaupat. Je treba pa kakršne koli manevre opravljati hitro, ko čistiš kletko, čistiš kletko, brez odvečnega ukvarjanja z muco (to pride kasneje), kakšna beseda ne bo odveč, ampak ne se preveč koncentrirat nanjo, naj ve, da je kljub vajini prisotnosti v prostoru varna (torej jo na nek način "ignoriraš", vsaj dokler se ne navadi minimuma bližine). Kako dolgo bo trajala katera "faza" je pa nemogoče napovedat, ker je odvisno od posamezne muce. Samo sproščeno, pa bo.

Smo to že večkrat povedali, večkrat in različni ljudje.

Sem si mislila, da me bodo pokončni živci prehiteli . Nihče vama ne more dat točnih nasvetov in plana, kako se bo zadeva odvijala iz dneva v dan, ker je to nemogoče predvidet. Muca je na varnem, ima vse možnosti, da se sčasoma socializira, sprejmi to kot izhodišče, potem bosta gradili naprej. Ne se preveč sekirat, kako in kaj, skrbiš zanjo po svojih najboljših močeh in to je dovolj. Noir, ti se pa hitro odtajaj .

Žal mi je, ampak jaz nimam niti pol toliko izkušenj kot večina na forumu in niti ne znam presodit, kdaj je mačko možno socializirat in kdaj ne in kako dolgo se naj trudi in na kake načine ... ko sem Štumpfo pri miru pustila ni nikamor napredovala. To, da se mi pa poudarja, kako jo lahko na cesto vržem nazaj, je pa meni rahlo čustveno izsiljevanje. Ne, ne bom je vrgla na cesto, ampak sem pa v miniaturnem, podnajemniškem stanovanju in kot študentka nikakor ne morem reči, da bom finančno zmogla to stanovanje še drugo leto, ko mi septembra poteče status. Nimam te varnosti kot večina tu in vse kar delam za tele mačke s ceste, delam samo zato, ker mi je prehudo jih pustit na cesti! Uradno bi jih naj peljala pač v Gmajnice in pustila, da naredijo, kar se jim zdi ... In meni je pomembno, da vsaj okvirno vem, kako podobni primeri (najbrž jih je nešteto in jih tudi poznate, pa neko ''povprečje'' tudi mora najbrž obstajat) potekajo, mi je bistveno. Če bi rabila recimo celo leto ali kaj podobnega, potem ne vem, kaj bi naj naredila ... Se mi zdi, da to, da večkrat kaj vprašam ne bi smel biti ne vem kakšen problem, nenazadnje sem razumela, da se lahko pomaga s čemerkoli, razen s prostorom.

Štorovka, delaj na sebi, bo treba. Preveč si neučakana in to tudi tebi škoduje in mucku tudi ne koristi. Vse bi rada Takoj. Komaj mine nekaj ur, dni, že obupuješ oz. tak vtis daješ.
Ni pravila, vsak mucke je drugačen. Do izkušenj pa prideš z delom. Bolj so mucki "posebni" bolj moraš biti potrpežljiva in znajdena. To velja tudi za otroke, ipd.

Glede na tvoj post so bili očitno vsi nasveti, razlaganja.... popolnoma zaman. Počakaj, da se Noir toliko pozdravi, da bo sposobna sterilizacije in jo po posegu in označitvi vrni na lokacijo, kar je običajni protokol pri plašnih mačkah (in nikakor in nikdar čustveno izsiljevanje), še posebej v razmerah, ko vsi pokamo po šivih in na lokacije vračamo prijazne mladiče. Če pa si se ti sama odločila za drugačno obravnavo, pa jo spelji do faze, ko se bo TEBI zdelo smiselno. Itak ne poslušaš ničesar, kar ti človek pove, tako, da je vsakodnevno, obširno razlaganje izkušenj metanje časa stran. Kaj pa bi kdo na TVOJEM mestu naredil, pa je nemogoče namesto tebe narediti.

Po dveh dneh je nemogoče karkoli rečt ali sklepat, še posebej ne pri mladiču. Lahko se ti odtaja v parih dneh, lahko pa lep cajt ne.

Pri mojih divjakih, ki sem jih pobrala in obdržala, ker zaradi zdravstvenih in drugih razlogov niso bili za ven, se napredovanje in socializacija meri v letih ne v mesecih - so bili pa odrasli mački s formiranim značajem, ko so prišli not.
Za take rabiš skrbnike, ki štekajo mačka, ne rinejo vanj in jih ne moti, da imajo pol leta mačka pod posteljo, da ga ne morejo prijet po letu in pol skupnega življenja v stanovanju, pa kar je še takih čudnih fint z notranjimi divjaki, da ne omenjam fešt, ko jih je treba peljat k vetu.

Osebno verjamem, da se da socializirat čisto vsakega divjaka. Pogoj za to pa je brezmejna potrpežljivost in neomejen čas. Koliko je skrbnikov, ki bi bili pripravljeni skrbeti za enga mačjega psihiča, ne da bi v zameno karkoli pričakovali, si pa lahko misliš.

Če naj bi šla mačka ven, ji podaljševanje notranjega bivanja po moje ful zmanjšuje zmožnost dolgega preživetja v zunanjem okolju.

Sem muco videla in sploh ni izgubljen primer. Če ne bi imela v celoti zasedeno skrbništvo, bi jo vzela v oskrbo, tako pa ne pride v upoštev. Jih že v štuke zlagam.

Zadeva je taka. Jaz sem mačke na tej lokaciji (knjižnica Šentvid) lovila celo poletje. Dva mladiča z lokacije smo oddali, za tretjega (Frodo), lahko garantiram, da ga imam še lep čas v skrbništvu, če bo treba, ker bo lahko čez par dni skoraj gotovo združen z najinimi mačkami in bo bival v stanovanju. Verjetno lahko vsi razumete, da nisem mogla pustit mladičev, posebej ne prehlajenih z lepo možnostjo, da jih zunaj po hitrem postopku pobere, na cesti.

Situacija pri Noir je pa taka:
1. Tudi če mačka ni izgubljen primer, kot pravi Trixi, da ni, je v tem momentu toliko divja, da iz zadnjega konca velikega transporterja piha tako, ko prideš blizu/ji poskusiš hitro dat vodo. Ob poskusu prijemanja grize.
2. S fantom živiva v najemniškem stanovanju, 40m2, kjer je trenutno 5 mačk, ampak dve morata bit v karanteni. Ena je na balkonu, druga v kopalnici. V kopalnici lahko biva samo v transporterju, nikakor ne izven njega. Na balkonu bo čez največ en mesec svinjsko mrzlo. Ni rešitev za čez zimo, tudi zato, ker je to edini prostor, kjer lahko sušim perilo, če naj bom bizarna in ne more biti rešitev na dolgi rok. Ergo: mačka nima na voljo neomejenega časa, pa nima to nič z mojo potrpežljivostjo. V enem mesecu mora bit na stopnji, ko lahko tako ali drugače biva v stanovanju s še štirimi mačkami, od katerih je en kronično bolan in je treba zelo pazit pri prehranjevanju; to pomeni, da se mačke pri nas hranijo ločeno. Ne morem imet mačke, ki je ne morem ločeno hranit, ker se cel dan skriva za omaro in grize. Ne pravim, da bo to ta primer, ampak če govorimo o mesecih, potem ne vem kaj naj.
3. NOČEM JE VRNIT NA CESTO IN NIMAM TEGA NAMENA! Rada bi ji pomagala, ampak so moje možnosti omejene. Sem pa tudi dala vedet, da sem pripravljena v skrbništvo na začasno vzet kako drugo muco, ki lahko sobiva z drugimi, če bi bil kdo pripravljen pomagat Noir. Ne verjamem, da taka možnost obstaja. Ali pač? Če ne obstaja, je najbrž tako, kot je rekla Trixi, namreč da sem jaz zdaj usoda te mačke. In žal mi je, sem se res trudila maksimalno, ampak nekje so meje. In zato sem spraševala. Če se zgodi tako, kot piše rava in bo trajalo MESECE, potem ne vem kaj naj. Lažje vzamem dve muci v začasno, ki se ju da združit z drugimi, kot pa imam to eno, ker je stanovanje res malo in nimam rešitev na dolgi rok, če se mačke ne bo dalo združit z drugimi. Pa nimam niti kletke za mačko kam postavit, tudi če bi jo imela. Tale box je v kopalnici totalno na silo. 40m2 je namreč z balkonom in kletjo vred.

In še

4. Tudi jaz verjamem, da se muci da pomagat, gre za mladiča, težkega 1000g, ki bo čez zimo zunaj mrtev skoraj 100%, kot je bilo lani s celim leglom. In verjamem, da lahko muca napreduje, ampak kot zgoraj navajam, ne vem, če ji lahko nudim možnost za ta napredek. Lahko pa, še enkrat, vzamem kakega drugega mačka, lahko odraslega, mi je vseeno, samo da je združljiv z drugimi mucami in prijazen.

Res zelooooo redki so mladiči ki so "izgubljen primer" pri tej starosti.
Za odrasle bi kdaj verjela da jh je "bolj humano" čimprej nazaj izpustit, mladiči pa prej sprejmejo dejstvo da ljudje nismo bav-bavi.
Bistveno pa je vedet da tudi če se Noir "omehča", to še ne pomeni da bo v roku tedna/meseca/leta dobila dom.
Začasni skrbniki pač moremo do neke stopnje biti pripravljeni na dejstvo da bomo imeli te ta začasne mačje cimre tudi leto, dve, ali pet na kavču. Tule je Jani (prijazen, odrasel, urejen, zeloooo lep mačkon) pri meni že od aprila 2013, pa niti pribljižno ni časovni rekorder kar se mačje hiše tiče.
Celotna poanta mačje hiše je da NE postavlja nekih časovnih omejitev v smislu - če muc ni pripravljen za posvojitev v enem mesecu gre na evtanazijo. Ali če muc ne najde doma znotraj enega leta gre na evtanazijo, itd,... Kar je odlično, vendar pa od vseh skrbnikov zahteva neko mero potrpežljivosti in sprejemanje dejstva da kdaj stvari ne gredo tako hitro kot bi si mi želeli.

Ne, nikakor ni nujno in ziher, da se vsaka mačka slej ali prej socializira, tudi mladiči niso izjema. NE DA se socializirat vsake mačke.

Vem, da lahko oddajanje traja, vse zgoraj navedeno so pa dejstva, ki jih ne morem spreminjat in ne vem, kaj naj v zvezi z njimi, ker na tej točki ne morem vedet, kaj bo čez en mesec. In kaj bo, če se ohladi čez noč in se ne otopli več, tudi ne, ker potem niti tega enega meseca ni več.

Umiri se. Vsak dan šteje. Ne razmišljaj, kaj bo čez en mesec, čez eno leto. Do muce bodi nežna, imej rutino, daj ji možnost, da vsaj toliko pride k sebi, da bo sposobna za sterilizacijo, pa se bo kmalu videlo, če je smiselno ali ni delat na njeni socializaciji.
Tudi pri Kuštri in Štumfi si delala večjo paniko/skrb, kot bi bilo potrebno, pa je bilo vse OK.

Razmišljam, ker so pogoji pri meni taki kot so in muco, ki jo imaš en mesec not, ven ne moreš več dat. In zato razmišljam in iščem druge opcije, ponudila sem, da prevzamem skrb za eno ali dve drugi muci, to bi moralo bit legitimno ... Ven dat mladiča s 1000g pa najbrž ni opcija, če hočeš, da preživi. In ni res, da pri Kuštri in Štumpfi ni bilo težav. Alvin je zaradi njune plašnosti, ko je bilo nemogoče vedno jih ločit v pravem času tu in tam dobil kak drug briket in je zdaj na steroidnih zdravilih spet ... meni to ni sprejemljivo, da se mi ponavljajo take situacije.

No, dejte se vsi malo umirit. Jst mislim da se tukaj rabi več potrpljenja, vsekakor - ampak tako Štorovka z mucko kot vi vsi ostali s Štorovko. Tako kot mucka rabi cajt, da se umiri, smo tudi mi vsi na začetku rabili cajt, da smo nehali delat paniko z muckami ki smo jih imeli na začasni. Sej bo, no. Kr easy, vsi po vrsti.