Nadvse ljubljene Buši ni več, mi je sporočila njena mama. Muca je imela že več let občasno nekakšne napade, za katere so najprej mislili, da so epileptični, a niso bili tipični. Obredli so kar nekaj veterin, naredili xy preiskav, pravo diagnozo pa dobili pred kratkim, ko so jo po nasvetu peljali še v veterinarsko bolnico v Trst. Muci so ugotovili usodno srčno okvaro, nepopravljivo. Morda bi jo s terapijo obdržali še kratek čas, a ker je muca papala samo še s pomočjo njene mame in nekoč živahna muca ni imela nobene volje do življenja več, so jo po posvetu s kardiologinjo poslali med angelčke. Njena mama je zelo prizadeta, že dolgo nisem govorila s človekom, ki bi zaradi izgube ljubljene muce tako močno trpel. Tudi meni še zdaleč ni vseeno, Pigi in Buši sta bili od samega začetka prav poseben parček, neponovljiv. Med brskanjem po starih fotkah (ja, ko nekdo od mojih bivših umre, grem vedno pogledat stare fotke, nekakšna moja mazohistična poteza, ker mi je ob spominih nanje potem še bolj hudo), sem našla video, ko sta se mali kepici čisto prestradani vselili k nam. Miški zlati.
https://www.youtube.com/watch?v=r1XQHCeOk4o