Slaščičar/ Ali

Če sem si mislila, da bom v miru pojedla zadnjo letošnjo kepico sladoleda, preden začne bit mraz, sem se zmotila.
Komaj sva se z mojim dragim usedla, se je začelo nekaj dret, ampak DRET izmed parkiranih avtomobilov. Mali muc (rabimo ime, predloge prosim! Moj dragi predlaga Albo ali Turi) je bil edini preživeli izmed domnevno treh, druga dva sta bila takšna zmazka da niti nisem ziher ali so bili iz istega legla. Eden že mrtev, drugi evtaniziran.
Tretji na varnem pri meni v transporterju, kjer se je DRL dalje.
Tukaj na sliki zgleda precej večji, v živo ga je sama glava in napihnjen trebuh.


Po veterinarjevi oceni je star "par tednov", pa naj bi to bilo karkoli že.
Jé sam in to zelo požrešno, je tudi čisto prijazen in socializiran, malenkost prestrašen ampak ne za dolgo, sam tudi že uporablja stranišče.
Sumim da ga je nekdo odvrgel pred slaščičarno, ker "ga bo tam ziher kdo pobral".
Takoj je dobil osnovno veterinarsko oskrbo, tako da je zdaj razbolhan, razglisten in cepljen. Na sliki je našprican z sredstvom proti bolham, zato je ves scufan.
Tukaj pa se je štorija komaj začela.
Veterinar ga je poštimal nato pa pogledal in rekel: "Saj ta je pa glih takšen kot tista mačka ki sem jo ravno prej uspaval, ker je bila povožena. Ti ga ne misliš obdržat? Čakaj, bom poklical tiste ljudi da ga pridejo iskat."
Seveda sem protestirala da ne dam mačka nekam, kamor jim je že enega povozilo in da bi ga rada oddala kot notranjega, ampak vet je rekel da ti itak živijo "čisto na samem sredi gozda".
Nise imela kaj dosti časa razmišljat, vet jim je dal mojo številko in rekel naj ga pridejo iskat, tako da sem letela na vrat na nos domov da bi vsaj sprintala pogodbo. Sem poklicala Heleno če je kje kakšna na forumu...
Pa me je Helena (hvala vsem bogovom) malo okregala in postavila na realna tla, češ, kaj se grem, da tako se ne dela! (HVALA Helena!) Tako da bo muc kakšen teden pri meni da malo zraste, potem pa gre k Heleni na kastracijo in se bo oddajal od tam, če sem prav razumela. Takoj za tistim so me poklicali ti ljudje in sem imela občutek da so že vsaj v avtu na poti če ne že kar v mestu in so bili nadvse šokirani in ogorčeni ko sem rekla da bojo morali kak teden počakat.
V tistem hipu, ko pa sem omenila pogodbo, je bilo pa "Hvala nasvidenje" tuuut tuuut tuuut....
Tako da ja, Helena, seveda si spet imela prav.

Komaj sva se z mojim dragim usedla, se je začelo nekaj dret, ampak DRET izmed parkiranih avtomobilov. Mali muc (rabimo ime, predloge prosim! Moj dragi predlaga Albo ali Turi) je bil edini preživeli izmed domnevno treh, druga dva sta bila takšna zmazka da niti nisem ziher ali so bili iz istega legla. Eden že mrtev, drugi evtaniziran.
Tretji na varnem pri meni v transporterju, kjer se je DRL dalje.
Tukaj na sliki zgleda precej večji, v živo ga je sama glava in napihnjen trebuh.


Po veterinarjevi oceni je star "par tednov", pa naj bi to bilo karkoli že.
Jé sam in to zelo požrešno, je tudi čisto prijazen in socializiran, malenkost prestrašen ampak ne za dolgo, sam tudi že uporablja stranišče.
Sumim da ga je nekdo odvrgel pred slaščičarno, ker "ga bo tam ziher kdo pobral".

Takoj je dobil osnovno veterinarsko oskrbo, tako da je zdaj razbolhan, razglisten in cepljen. Na sliki je našprican z sredstvom proti bolham, zato je ves scufan.
Tukaj pa se je štorija komaj začela.
Veterinar ga je poštimal nato pa pogledal in rekel: "Saj ta je pa glih takšen kot tista mačka ki sem jo ravno prej uspaval, ker je bila povožena. Ti ga ne misliš obdržat? Čakaj, bom poklical tiste ljudi da ga pridejo iskat."
Seveda sem protestirala da ne dam mačka nekam, kamor jim je že enega povozilo in da bi ga rada oddala kot notranjega, ampak vet je rekel da ti itak živijo "čisto na samem sredi gozda".



Nise imela kaj dosti časa razmišljat, vet jim je dal mojo številko in rekel naj ga pridejo iskat, tako da sem letela na vrat na nos domov da bi vsaj sprintala pogodbo. Sem poklicala Heleno če je kje kakšna na forumu...
Pa me je Helena (hvala vsem bogovom) malo okregala in postavila na realna tla, češ, kaj se grem, da tako se ne dela! (HVALA Helena!) Tako da bo muc kakšen teden pri meni da malo zraste, potem pa gre k Heleni na kastracijo in se bo oddajal od tam, če sem prav razumela. Takoj za tistim so me poklicali ti ljudje in sem imela občutek da so že vsaj v avtu na poti če ne že kar v mestu in so bili nadvse šokirani in ogorčeni ko sem rekla da bojo morali kak teden počakat.
V tistem hipu, ko pa sem omenila pogodbo, je bilo pa "Hvala nasvidenje" tuuut tuuut tuuut....
Tako da ja, Helena, seveda si spet imela prav.

