Pomagamo živalim

Iščemo skrbništvo za zavrženo mačjo mamico z dvema komaj skotenima malčkoma.
Je nujno.

info@macjahisa.si

Da pokažemo še obrazek malega mucka.

Lepi

Kje so pa zdaj?

V Mariboru, gospa ki jih je našja, jih ima v svoji vrtni lopi, vendar bo od konca tedna za dalj časa odsotna.

Imamo skrbništvo, tudi v Mariboru.

Super.

Superca!

Enkrat ko bom velika bom tud skrbnica. Do takrat bomo pač € pošiljali za kosmate rite.

Vsi trije na varnem pri naši čisto sveži skrbnici.

Sladke male bube in lepa mamica

Naj gre vse po najboljšem možnem scenariju.

kakšne lepe mucice

Ijoj, objemata se miška mala. Mamica je pa prava lepotica, kakšni učki.

En lepši k tadrug, mamica pa itak

Pozdravljene. Jaz imam v skrbništvu te tri cukre. Mali lepo rastejo. Svetel je večji in aktivnejši od temnega, mislim, da je svetli fantek, ta temna pa pupa

Me pa nekaj zanima. Mama (ki ji je ime Miša, tamalih še nismo "krstili") je sicer zelo prijazna, se podrgne in se "pogovarja", je pa izredno občutljiva na določene gibe in dotike. Božanje je "varno" zgolj po hrbtu. Po glavi kakor kdaj, pri repu ali boku sploh ne. Začne pihat in praskat. Prav tako včasih piha, če stojiš nad njo, ali pri hitrih gibih. Ko sem ji recimo čistila wc in se je smukala okoli mene, sem ji po nesreči s komolcem oplazila glavo (sploh ni bil močen udarec ali kaj podobnega), in se je spihala name. Da bi jo vzela v naročje in pocartala, tega sploh ne upam. Sicer se je v stanovanju že kar udomačila, in lahko rečem, da sva vzpostavili vsaj neko minimalno mero zaupanja. Tudi mladički še vedno pihajo name, čeprav se mi zdi, da bi se do sedaj že lahko navadili mojega vonja. Gnjavim jih ne, počoham pa vsaki dan, ker se mi zdi, da se morajo počasi navaditi človeškega dotika. Miše ne moti, če jih čoham, na začetku je pihala, zdaj več ne.

O Mišini občutljivosti sem že govorila s Heleno, pa je rekla, da so to klasični znaki, da so mucko brcali. Sama imam nekaj izkušenj z mucami (ne ogromno), ampak z muco, ki so jo očitno zlorabljali, pa še ne. Zato me zanima, če lahko morda katera, ki takšne izkušnje ima, kaj svetuje? Skrbi me, da bo Miša težko našla domin da se bosta njene nezaupljivosti navzela tudi tamala dva. Kako se lotiti socializacije? Kako naj jo navadim dotikov, brez da bi jo še bolj prestrašila?

Hvala že vnaprej

moody_mary, če se boš spravila brat teme v podforumih "na kavču", boš hitro ugotovila, da nas je kar precej, ki smo posvojili plašne in morda manj socializirane muce jaz naše Leie ne smem božati okrog repa, ker me resno useka (včasih jo tam čisto na hitro počešem in moram zelo zelo paziti na roke ...)

jaz po svojih izkušnjah lahko svetujem predvsem, da mucke takrat, ko so umirjeni in ko ni nekih zunanjih ropotov in zadev, ki bi se jih bali (npr. sesalnik ali kaj podobnega ), božaš. mamo božaj pač tam, kjer dovoli, tudi tako boš pridobila še več zaupanja, saj boš upoštevala njene meje.

aja, pa še to: socializacija muce (sploh zlorabljene) se ne zgodi čez noč, ampak je daljši proces

Dobrodošla ta nova Leia je tako že napisala večino. Muca potrebuje precej več časa, kot ga je preteklo do sedaj. Umirjen glas, nevsiljivi dotiki, pokupnina v obliki dobre papice in to je to. Morda bo muca potrebovala tudi več mesecev, da se bo čisto sprostila, lahko se ne bo nikoli, čeprav pa dejstvo, da se sploh pusti božati, ni slab obet. Za mala dva mislim, da ju še ni pametno jemati proč od mamice, ker jo s tem zagotovo delaš nervozno. Tu in tam se ju dotikaj, ko sta pri njej, da se navadita človeške roke, pihanje pa kar ignoriraj, da ne bosta mislila, da se ju bojiš. Če pa bi morda nameravala ostati mala divjačka tudi kasneje (npr. pri starosti cca 5 tednov, ko bosta že lepo mobilna in sama odhajala od mamice), ju boš pa potem začela malo forsirati. V mislih imam pogostejše odločno (a nežno) jemanje posameznega mucka v naročje in dotikanje ter čohanje predvsem za ušesi in pod bradico. Na začetku za krajši čas, potem pa vse dlje, cilj je, da mali ugotovi, da je v naročju fino (npr. dvigne glavico, ko ga čohaš pod brado, če zaprede, si pa tako zmagala). Še nekaj kasneje se da pa takšne male zelo dobro prinesti okoli s slavnim Perotom, ob katerem mnogi zelo hitro pozabijo, kako hudi so pravzaprav.

Jaz sem imela izkušnjo z Boženinimi tremi mladičkami, da so bile ves čas, ko so bile z mamico, do ljudi pihajoče, čeprav je bila mamica čisto socializirana. Po tem, ko je bila mama posvojena, so se pa navezale na ljudi in nič prej.

Zelo različno je torej...