Pomagamo živalim

Na poti iz službe mi je pred Brezovico pot (cesto) nevarno prekrižal spodnji muc, ki naj bo Čopi. Za moj občutek zelo shujšan (jedel je tako, da ni imel časa dihati), zanemarjen (ušesa so verjetno garjava), a zelo prijazen, crkljiv in hvaležen. Spraševala sem naokoli, če kaj vedo, čigav je (niso nič vedeli), potem pa ko sem videla, da ga je sama kost in koža, sem si mislila svoje in ga odpeljala.
Malo sem mu odstranila sprijeto dlako, jutri pa greva na veterino, da vidiva, kaj in kako je z njim. Ko pridem k njemu, se sicer pritožuje, ker mora biti zaprt v kopalnici, a upam, da se bo privadil.





Vse ga srbi ...

Ljubček, ta pravi čas si prečkal cesto.

Res je bubek mali še sreča, da si ravno Rony prečkal cesto . Drži se, zdaj si na varnem

Dobro si preračunal tole prečkanje ceste, Čopi lep si, ko boš zrihtan boš za več kot lep

Pregled na veterini je pokazal, da je Čopi pozitiven na mačji aids. Poln je bil gomazečih se uši. V enem ušesu ima neke glivice, ima vnete oči, drisko, je prehlajen (smrka, kašlja, težko diha). Tehta 2,6 kg, suhec. Kar nekaj zob mu manjka, predvsem spredaj.

Dobil je antibiotike, mazilo za oči ter ušesa. Pošprican je bil s sprejem, da odstranimo uši. Dala sem mu tudi zantel, čeprav sem mu ga le stežka spravila po grlu, po njem pa se je slinil in penil.

Kakorkoli že, potreboval bo nekaj časa, da se spravi k sebi. Je pa sicer res izjemno prijazen in crkljiv, čeprav danes malo manj, ker mu ni jasno, zakaj ga tako mučimo On bi najraje sedel v naročju, predel in bil zdrav. Upam, da mu bo to kmalu uspelo in da se po karanteni nekje najde kakšen kotiček zanj.

No, ker so uši večinoma že pocrkale, Čopi se pa še vedno neutrudno liže in grize na več mestih, sem malo bolje pogledala, kaj ga tako srbi. Kljub temu, da smo ga danes na veterini na hitro pogledali z Woodovo lučko, me vseeno skrbi, da ne gre morda za mikrosporijo Izgleda takole:







Ve kdo kaj več, kaj bi ti rdečkasti madeži bili, da ga tako srbijo?

Sicer pa je Čopi res en crkljivec

Ni videti mikrosporija, je reakcija na bolhe, verjetno. Ko ga boš lahko že skopala, ga daj z Oronazol šamponom, ki je proti prhljaju, pa dobro prečeši, pa bo...

Jej, malček, kakšne tegobe vse te dajejo

Ampak boš videl, kako lepo bodo poskrbeli zate

Ubožec, kaj vse mu je dala "mačja svoboda".

ja kaj pa tebe ni srečalo . meni tudi ne zgleda mikro. pozdravi se srček

ubogec mali, res dobro, da si se odločil prečkat cesto!

ubožec mali . Drži se, ti pošiljamo

awww, lušni mali scufani ciganček!!!

Čopi je nazadnje kaj izločil pred 24 urami, ko se je malo podriskal na veterini. Potem je dobil zantel in od takrat dalje ni ne lulal ne kakal, čeprav je precej pojedel in popil. Predvsem mi je čudno, da niti lula ne. Hm.

Mogoče zaradi stresa zadržuje urin, počakajte, mogoče se bo uredilo samo, če ne, se jutri vidimo na veterini.

Hvala za pomoč in nasvete. Moram reči, da je Čopija težko in naporno zdravit. Včeraj je na veterini dobil antibiotike z injekcijo, od danes naprej pa naj bi mu dala primotren v sirupu. Že tako ali tako se od stresa umika, brani in slini, potem pa ko je pogoltnil sirup, mu je bilo takoj slabo, slinil se je tako, da je popackal vso kopalnico, izbruhal sirup in se slinil še kakšnih 10 minut. Tudi hrana mu ni dišala, dokler se mu očitno želodec ni pomiril. Skratka, dajanje antibiotikov na ta način nima smisla, ker vse izbruha. Pa še zelo je pod stresom in ga je grozno gledati. Od vsega hudega je šel potem celo lulat. Tudi do ušes in oči ne pusti, ampak ok, to ga že nekako travmatiziram, da vsaj približno kaj zadanem. Če pa nimam ničesar v rokah, je pa na vso moč prijazen in leze v naročje ... Kakorkoli, mislim, da nima smisla, da mu še dajem sirup, ali pač? Helena?

Ne, na tak način nima smisla, bomo jutri z veterinarkami kaj bolj primernega pogruntali.

Oh, bogi srček lep upam, da se boš čimprej pozdravil Pa kako lepo se v naročju stiska, cartek mali

bogi lubek maki

Čopi je očitno rad na veterini, ker si je danes izboril antibiotike v obliki vsakodnevne injekcije. Tako da bo pač hodil malo na obisk. Lula in kaka še vedno zelo poredko, ampak vsaj kdaj pa že. Uši, klopi in bolhe so popadale z njega, tako da ga čez kakšen dan skopam (uf, to bo šele stres ), potem pa mu samo še odpravimo glivice v ušesih in pozdravimo učke. Njegova skrb pa je, da se redi, počiva in se polepšuje, ker zdaj je en velik, prisrčen kilavček