Se javljam kot najditeljica.
S tole mačko (oz. njenim pojavljanjem) je bil pravi čudež ... s fantom sva jo našla sredi ceste, v vasi v bližini hiše mojih staršev, totalno nepremično. Nisva imela ne kakšne odeje, ne posode, škatle ... nič, zato sva poklicala mojo mamo, da bi prinesla transporter - mačka je bila videti kot da se nikoli več ne bo premaknila in nisem je upala prijemat, da se ne bi prestrašila/zbežala. Potem je mimo pripeljal še en avto, kar jo je očitno dodatno vznemirilo in je skočila čez cesto, v travo, k reki. Dokler je prišla mama s transporterjem, je že bila v nekem malo težje dostopnem grmovju, ko smo se ji skušali približat, je zbežala do vode, kamor pa enostavno ni dostopa. Klicala sem na dežurno veterino in v zavetišče Sevnica, pa so oboji rekli, da ne morejo pomagat, da ne lovijo prostoživečih mačk, ker se itak nikoli ne ujamejo in nima smisla. Da oni v zavetišču pomagajo samo tistim mačkam, ki jih nekdo prinese tja osebno ...
Smo šli domov, ker nismo mogli do nje ... čez tri ure smo šli moj fant, sestra in jaz nazaj proti Ljubljani in smo hoteli še enkrat pogledat za muco, pa se je - reva - spet(!) pojavila pred našim avtom, tokrat na drugem odseku ceste, ponovno praktično negibna. Med čakanjem na transporter (ki so nam ga ponovno pripeljali moji starši), je mimo pripeljal nek avto ... gospa se je komajda ustavila, da ni muce povozila, revica se je pa tako prestrašila, da ji je zlezla pod avto. S sestro sva žensko komaj prepričali, naj ne zapelje na slepo - ne da bi vedela, kje točno je mačka - še vedno čepeča pod podvozjem. Izjavila je, da: ''Nima časa čakat zaradi ene mačke.'' ... ko je bila srečno mimo, je muca seveda spet poskušala zbežat, ampak je - neverjetno - prišla k moji sestri na en sam ''muc muc'', se pustila pobožat, se spet ulegla in celo predla! V transporter je šla sama od sebe, niti silit je ni bilo treba. Moški s kmetije ob cesti, kjer se je to dogajalo, je rekel, da pozna to muco, da je hodila okoli, da ni njegova, ampak je (bila) od neke sosede ... (nekako sem imela vtis, da je lastnica preminula). Ko smo rekli, da jo peljemo na veterino, je rekel: ''Zakaj, saj je samo mačka ... '' in odmahnil, češ: ''Pridejo in gredo'', pri čemer ''gredo'' pomeni ''umrejo''.
Klicala sem na veterino v Celju, kjer ni bilo nikogar in naj ne bi bilo nikogar še vsaj tri ure ... imeli smo (predvsem muca), neverjetno srečo, da se nam je Helena oglasila in res prijazno dovolila, da muco pripeljemo k njej.
Kljub temu, da je revica je tem grozljivem stanju, upamo, da bo šlo. V tem primeru smo seveda pripravljeni pomagat, kakor bo potrebno.
Helena, ponovno hvala in srečno ubogi mačkici!
