
Rada bi, da veste, da ona ni postala Srčica le zaradi plaščka, ampak je karakterno čudovita in jo bom res pogrešala. Pravi mali klopek je in je sploh ne smem preveč božat, ker še spat ne bi mogla, saj se prav tišči h glavi, rami, vratu in takoj začne prest. Iz tiste male, prestrašene mucke je postala zelo ljubeča in crkljiva mucka, ki pa se še vedno ustraši in iz previdnosti uide na varno, če se ne počuti dovolj varna, ko prideš v prostor (npr. pod posteljo). V naročju je pa vsa zlata in sproščena.
Kljub temu, da so bili posvojitelji že izprašani, sem jih najprej vprašala po "referencah"

in nato, če bo lahko tudi z njimi spala.

Ja, vse je OK, so bili prepričljivi.
So mi pa ljubši posvojitelji, ki vidijo tudi "druge" mucke. Kot npr. en fant, ki je pred meseci prišel gledat čupko Čenčo, pa se je nato "zagledal" v črno, kratkodlako, odraslo Suzi in mi začel govorit "a ne, kako je lepa?".. in jo tudi posvojil.
Ker pa vse zapuščene muce potrebujejo dober dom, smo morali tudi Srčico nekomu zaupat, tako pač je. Prej gre, bolje je, da se bom lahko posvečala drugim.