Pomagamo živalim

Tole skrčkano koščeno bitje se je danes vselilo k nam. Zdelala jo je driska, ki pa očitno že pojenja, torej je večino pridelka pustila v Celju, danes pa še na veterini. Upam vsaj. Ima tudi nekaj težav z dihanjem. Piščančka kar solidno papa, zraven tudi ene par briketov, sicer pa najraje poležava na ogretem ležišču in prede. Ko me zagleda, je pa glasna, da se čudim, od kod tak glas v takšnem bogem teleščku. Želva pač.
Na slikah je videti čisto konkretna mucka, le netopirjasta ušesa jo izdajajo, da bo treba še precej dekagramov gor dat.

kakšen odločen izraz to bo karakter pa pol!

iiii, tale mušniska je pa tebi kot na kožo pisana, aneda!

Mhm.

O mini želvica

Tole bejbo sem danes imela čast občudovati še na kliniki malo me je potačkala, ljubica pa na slikah zgleda ogromna, dejansko je res res mini

Tala mala je že kar nekaj skozi dala. Najdena izmučena in bolna, v vnetjem podkožjem in hudo vnetimi bezgavkami, Malo je že bolje, upam, da bodo prijela in tudidržala zdravila proti driski.

drži se mala

Srčica mala

Ajooo, želvica!
Vso srečo, cukr mali, hitr pozdravit pa nč mame jezit!!!

jao, tamala Tara
mala, drži se, zdaj si pri želvasti začasni mami, ki te bo razvajala do ušesk in čez

Mala je ponoči pridelala dve lepi klobasici. Zdaj naj samo še malo več je, pa malo lepše diha, pa smo na konju.

Bravo

Sicer boš sama verjetno kaj dobrega izbrala, če že nisi, ampak mi je v glavo padlo Nina ali pa Nitty za ime... samo predlog

A to je ta princeska o kateri sva včeraj govorili! luštkanaaaaa samo da ji gre na bolje! supeer! drži se mala!

Se dobro drži, sva se pravkar stehtali in se je od včeraj zredila za 60 g, tako da jih ima zdaj "že" 620.

Letošnji kič mulčkov se nadaljuje ...

Mala lepše diha in lažje požira, povrnila se je sicer driska, ampak je bilo včeraj že bolje. Muca je še zelo šibka, sicer počasi pridobiva na teži, ampak pri hoji jo krepko zanaša, pa nisem sigurna, ali od švohosti ali ji nekaj ne štima z zadnjim delom. Sicer je pa norc na delanje zvezdic in glasno predenje. Zelo šarmantna maca, ki jo nosimo okrog kot dojenčka, večino časa pa mora še počivati.

Par današnjih

iiih ježešna kakšne dolge tačke in kakšne lepe barve, črn smrček
hitro se pozdravit, pol pa akcija do svojga kavča

Še včeraj ponoči je kot po navadi spala kot polhek stisnjena ob moje lase, zdaj je ni več. Zadnje dni je postajala vse šibkejša, komaj kaj je pojedla. Je dobivala podporno, ampak ni bilo učinka. Včeraj popoldan pa je trikrat po malem bruhala, potem je popolnoma prenehala jesti. Danes zjutraj sem že vedela, da je mala na poti, od koder ni povratka. Ampak človek kar upa in upa in se trudi, ampak kaj, ko telešček ne zmore. Ni res, da lahko človeku od žalosti poči srce, ker če bi bilo, bi meni danes počilo.

Hvala kobili, ki je malo peljala na veterino, ker jaz nisem bila sposobna, in vetki Urši, ki je tja prišla v svojem prostem času, da bi malo odrešila. Ni bilo treba, ker ji je srček prenehal biti takoj po prihodu na veterino.