Pomagamo živalim

Tegale cukrčka sva rešili s ceste pred enim tednom. Spoznali sva ga pri Zmaju, kjer je po poročilih osebja vsak dan milo prosil za hrano; to je zraven zeloo prometne ceste - Šmartinke - v Lj, zato naju je bilo strah, kaj se bo zgodilo z njim, če na lokaciji ostane. Vetke MH pravijo, da je star malo manj kot eno leto, neg na FeLV in FIV, bil je že RR, na cepljenje, kastracijo in čipiranje pa je naročen v sredo, saj ga je na pregledu še malo kuhalo.

Glede na življenje, kakšnega je imel, je razumljivo, da je muc še boječ, vendar glede na napredek v enem tednu drživa pesti, da se bo ob najinih prijaznih in nežnih mucih lepo socializiral. Trenutno še ni primeren za oddajo, po sredi pa lahko gre v dom, kjer bodo imeli veliko potrpljenja in ljubezni zanj. (Lahko pa počakate, da se pri nas dokončno sprosti )

Pa še fotka:



PS: Tokrat sva prvič začasni skrbnici, če ima kdo kak nasvet/uraden protokol za urejanje papirologije, bova veseli zsja

kakšna lepota

O, čao Miki

mikec lepota črna

Omojbog, kot da bi zagledala mojega Sinija pred tremi leti, i-d-e-n-t-i-č-e-n, miško mali črni

Srček lepi

črnuhec...

Ooo, kolk fenov črnih mačkov

Miki je bil danes kastriran, cepljen in čipiran, zdaj pa okreva (seveda ne na prostoru, ki sva ga skrbno pripravili, ampak tik ob njem ... jao mački ) Preden sva ga zjutraj lovili za v boks, smo se že lepo gledali, bil je precej sproščen - verjetno bo zdaj kak dan spet bolj previden, ampak se bomo kmalu spet imeli lepo Tudi v božanju je že užival ...

Se še javimo, ko bo narkoza dokončno popustila.

Danes po dolgem spancu veselo raziskujemo stanovanje in kažemo najstarejšemu staroselcu, da nisem bavbav Ko skrbnice popravijo fotoaparat pa pride še par fotk

En mačji pozdrav, Miki

Ojla, kako ste pa vi? A Miki išče dom?

Ojlaaaa

Najprej: *res* *zelo* se opravičujeva, da nisva tu gor nič javljali. Priseževa, da sva za Mikija lepo skrbeli, čeprav ni tu nič novih slikic. Trixi že ve (ane? ), da je mali zdaj pripravljen za odhod v nov dom ... da pa na to midve nisva pripravljeni in sva takoj po njenem klicu Heleni poslali mejl (osnutek zanj je bil že v glavi - Trixi sigurno čuti na vodi, kdaj je treba pobezat folk žal pa sva bili prejšnja dva tedna tako noro zaposleni, da do računalnika praktično nisva prišli)... zdaj pa drživa pesti, da bo lahko čisto najin

Da povzamem, kaj se je z njim dogajalo: ko je prišel k nama, je bil sicer popolnoma zdrav, vendar čisto prestrašen. Vedeli sva, da uspešna socializacija ne bo nujno mogoča. Postopoma pa je ugotavljal, da mu nihče ne bo naredil nič hudega, da ga človeške roke samo hranijo in ne grozijo ... in sedaj se ne skriva več po kotih, pod posteljo in za pralnim strojem, ampak pogumno raziskuje stanovanje in se igra sam ali s staroselcema. Ne markira več vsevprek, temveč uporablja mačji vece (verjetno predvsem po zaslugi kastracije ... pa sva vseeno veseli, ker je kar potrajalo, preden se je nanj navadil). Ne piha več, kadar se mu približaš, ampak zadovoljno prede in se nastavlja za božanje. Celo na posteljo se pride pocrkljat in kakšno noč tam tudi prespi. Sploh z Lynxom sta prava prijatelja - v igri in pri počitku, Mor je prevzel bolj "vzgojno" funkcijo in straži, če v veceju lepo zakopava. Skratka, razvija se v čudovitega notranjega scrkljančka. In midve sva vanj zaljubljeni

Vabiva na obisk, predvsem koga s fotoaparatom, da ujame njegovo zdaj bleščečo črno dlako Čeprav se mu še vedno pozna, da je maček izpred Zmaja - kadar je na sporedu pica, zleze v škatlo - tako sva ga prvič lahko tudi pobožali

O-hoho, čestitke!

Ga pridem jaz pofotkat, če hočeta

Šibate v arhiv! Čestitam za novega člana družine.

helena, kaj če jih daš kar v srečne zgodbe, da ne bomo čakali na odpiranje nove teme

D' awwww kakšni spidi odgovori Hvala!

@Skuiki: če ne dobim kolegice s profi fotkičem, te bova pa res prosili za en fotosešn ... lahko javiva na zs, če bo treba? Na obisk pa itak vedno vabljeni vsi mačjeljubci, midve sva strašno ponosni na najine mačkone

srečno, Miki - pa res bi rada videla še enega čudovitega črnuha....

Ta Miki je imel res veliko srečo, da je sedaj na varnem in toplem sit!
Ob priliki verjetno dobimo še kakšno fotko. Srečno vsem!

Ojla

Danes je biarritz zelo prijazno povprašala, kako gre kaj našemu najmlajšemu ... tu je še malo fotk za vse, ki bi jih zanimalo, kako mali črnuhec napreduje (grrr, s profi fotkičem se nikakor ne ujamemo, ampak tele z mobitelom tudi ujamejo vzdušje - najlažje seveda pri počitku ) tista zadnja je sploh obupna kar se tiče kvalitete, tako da dajeva podnapise: Miki v spanju objema Lynxa prva fotka je pa dokaz, da se celo razvajene samske rite lahko navadijo družbe

Miki še vedno vidno napreduje iz tedna v teden, popolnoma je sproščen pri igri in božanju (tudi v naročju je že rad!); zelo lepo zna povedati, da je lačen (je vodja jutranjega tria ), ni ga strah nenadnih zvokov (tudi december so vsi preživeli zelo sproščeno); največje presenečenje pa je, da se pride pokazat vsakim obiskom (celo če jih je veliko naenkrat) in se sam (!) nastavi za božanje. Še malo, pa bo bolj naročen od Lynxa



včasih tudi lepo pozira:

Iii, lepi in zlati trio! Vsem, tudi vama !