Blacky je mislil, da se mi je dobro skril-umaknil, pa se je zmotil. Sem šla kar 7 klamfic snet s kavča, da sem povečala luknjo do njegovega "varnega" prostora, kjer je sicer tudi užival v božanju, a ga nisem mogla ven potegnit, pa mi je bilo neudobno in nepraktično tam čepet.
Hoče biti malo paničarja in se hitro umakne, zato naj potencialni posvojitelj ve, da Blacky zares potrebuje malo več potrpljenja, časa in razumevanja, pa pozornosti in božanja, da bo začel zaupati in se sprostil.
Tudi njegov, že posvojeni, beli bratec Belči je bil prvi teden več pod kavčem kot pa na kavču, sedaj je pa že dolgo sproščeni mačji srček, ki je prav posebni deklici zelo polepšal življenje in jo osrečil.
No, ko sem ga dobila v naročje, je pa sledilo cartanje (po krajšem upiranju).


Če se ga pa pusti pri miru, je pa, kot da ga ni. Nevidni muc.