
Srčica se je javila, po skoraj 100tih letih.

Še vedno odlično zgleda, je prav mladostno razigrana in osrečuje svoje.
Pišejo:
"Naša mucka je danes stara dobre štiri leta in pol. Iz plašne, nenaročne mucice je s potrpežljivostjo in ljubeznijo postala prava mačja crkljivka, ki izkoristi vsako priložnost, da se zrine v naročje.
Zelo rada pa tudi sodeluje pri gospodinjstvu: radovedna je, kadar kuham ali kadar šivam (šivalni stroj jo zelo navdušuje). Še vedno je igriva in je hvaležna da se z njo igramo. Za počitek si izbira najrazličnejša mesta: mačje drevo, ki je vpeto pod strop, pa na vrhu garderobne omare, kjer kraljuje nad celim svetom, skobaca se v omaro med lepo zložene obleke, tudi kakšna kuhinjska omara se ji zdi prikladno mesto za opazovanje z višine, kuhinjska miza je pa itak rezervirana zanjo kardarkoli, razen, ko nanjo postrežemo kosilo, večerjo,... škatle pa so itak mačji zakon.
Ponoči prileze na mojo posteljo in se parkira za kratek čas na moj hrbet, potem pa najde svoj spalni prostor nekje pri mojih kolenih. Za uspavanko odprede kitico ali dve.
Pred kakšnim letom se je Popi začela precej lizati, da sem jo peljala na veterino in jo dala na velikanske preiskave, da bi ugotovili vzrok njenega precej obsesivnega lizanja. Ker se z mucico dovolj ukvarjamo in ker večinoma ni prepuščena sami sebi in ker nima nobenih ne zunanjin ne notranjih zajedalcev niti tistih mikro, so na veterini odredili strogo dieto s prav posebnimi briketi, ki jo lahko enkrat do dvakrat na teden obogatim s svežim konjskim mesom.
Od septembra je lizanje in posledična plešavost po tačkah in trebuščku mimo. Vsi smo si oddahnili."
