Ja itak! (ampak pri nas je pa to čist drugače in razen "profesionalcev" noben drug nima pojma.

)
Ampak kaj čem, ko pa priporočila resno proučim in tole, da so za oskrbo živali profesionalci (pa avtorja še ne bom citirala), se mi je resno usedlo v dušo, srce in pamet. In vsakokrat ko vidim zapuščeno žival je moja prva asociacija, da aha, tole pa ni moje delo, za oskrbo zapuščenih živali so profesionalci...
In jasno, dlje stran kot držiš vse ostale, lažje počneš kar ti paše. Pokregaj in vladaj je govorila moja bivša sodelavka...
Jaz sicer pojem profesionalizma razumem precej širše kot pa lastništvo firme ali pa način plačila za opravljeno delo ali recimo sposobnost v skrinjo pospravit tudi tiste, ki niso neozdravljivo bolni ali prehudo poškodovani. Ampak to jaz tako vidim in zna bit, da je to le še ena v množici mojih iluzij
Je res zanimivo pogledat, ja, način organizacije in financiranja velikih živalovarstvenih organizacij čez mejo in po svetu. Pri nas je sicer odnos do prostovoljstva in donacij se mi zdi da še slabši kot do živali, tudi kar se davčne ureditve tiče, tako da bo verjetno še nekaj časa trajalo, preden pride ljudem v zavest, da je prostovoljstvo samo način neplačanega opravljanja dela in ne odnos do dela samega (ki je lahko tudi veliko bolj profesinalen kot pri marsikaterem "plačancu").
O financiranju pa boljše da niti ne začnem...

Ker najboljše je dat, če se le da nekaj priviligiranim, pa nič vprašat...

To je tudi najbrž ena slovenska posebnost...