Mala dva se zmeraj bolj privajata in kažeta svoje resnične karakterje ...
Janoš je prijetno presenetil, postal je pravi mali divjak, vsekakor mora iti v dom, kjer imajo ploščice ali parket, saj je "puzanje" njegovo najljubše opravilo. Boji se me več ne, tu in tam se pusti celo pobožat, pod posteljo se skrije še samo občasno. Ko ga spustim iz sobe, vneto raziskuje stanovanje, pohod zmeraj konča na okenski polici, kjer čaka, da gremo spat. Ponoči zaspi na sosednjem jogiju, zjutraj je pa že na meni, kdaj pride, ne vem. Se mu pa, ko se zbudim, nikamor ne mudi in se prav vneto preteguje in zeha.
Uma je en hud cartljivček in če bi bilo po njeno, bi jo cele dneve morala nositi na rami kot papigo. Kakor hitro jo dam stran, se začne glasno pritoževati in zahteva, da jo spet vzamem v roke. Ves čas glasno prede, veliko spi, zbudi se samo toliko, da gre jest (in se vmes še malo poigra z Janošem, ki kar nori od veselja, ko se mala zbudi).
Polnilec za fotoaparat sem žal pozabila v službi, zato sem posnela nekaj fotografij s telefonom, ki pa niso najboljše. Janoš je tako aktiven, da je na vseh slikah zmazan, zato objavljam samo eno Umino. Upam, da mi bo s fotoaparatom uspelo kaj boljše, če ne, ju posnamem in objavim videoposnetke.
